Lani je bilo v referenčnem tednu odsotnih z dela 156.000 ali 16 odstotkov delovno aktivnih oseb. 

V primerjavi z letom poprej je bilo njihovo število višje za 46 odstotkov (ali za 49.000), ugotavljajo na statističnem uradu. V zadnjih desetih letih je bila več kot polovica odsotnosti z dela posledica dopustov, sledile so jim odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb ter materinskih, očetovskih ali starševskih dopustov, v letu 2020 pa je bil drugi najpogostejši razlog za odsotnost čakanje na delo. 

Dopust je bil v letu 2020 razlog za tretjino odsotnosti, čakanje na delo pa za nekaj manj kot četrtino. Petina odsotnih z dela ni delala oz. opravljala dela zaradi bolezni ali poškodbe. 

O bolniški odsotnosti smo poročali tudi mi, na spletni strani Cekin.si. Poglejmo, kakšne so ugotovitve: lani smo v Sloveniji zaznali zaustavitev večletne rasti bolniških odsotnosti. Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kažejo, da je bilo lani 1,04 milijona primerov bolniške odsotnosti z dela. Za primerjavo: leta 2019 so zabeležili 1,23 milijona primerov bolniških odsotnosti. To pomeni, da je bilo lani za približno 15,3 odstotka manj primerov bolniške kot leto prej. "To pomeni, da je bilo v 2020 manj primerov kratkotrajne odsotnosti z dela (zlasti zaradi zmanjšanja odsotnosti zaradi nege in spremstva)," so zapisali v letnem poročilu. 

Bolniška odsotnost je lani v povprečju trajala 11,8 dneva, kar je več kot leta 2019, ko je bolniška v povprečju trajala 10,1 dneva.

ZZZS beleži tudi padec števila izdanih odločb za zdraviliško zdravljenje, saj se je ta dejavnost v prvem, spomladanskem valu epidemije skoraj v celoti ustavila. Izvajalo se je samo nujno nadaljevalno zdraviliško zdravljenje.

Več o tem si preberite v spodnjem članku: 

​​​​​​​