Ruja Ignatova je obraz OneCoina, ki se je v zadnjih dveh letih na veliko oglaševal, kot nova priložnost in najhitreje rastoča kripto valuta na svetu. "Iz njegove rasti si lahko tudi vi odrežete del svoje 'pogače'," je še vedno zapisano na njihovi strani. Napovedovali so tudi, da bodo prekosili bitcoin.

Kaj hitro pa je bilo poznavalcem nekaj sumljivo. Vse je kazalo, da gre za morebitno prevaro. In klobčič se je zadnje dni začel odvijati. Onecoin je leta 2014 ustanovila Bolgarka Ignatova, podjetje pa je registrirala na Gibraltarju. Šlo je za zaprt sistem, v katerega si lahko vstopil na povabilo. Ko si postal član, si lahko kupil žetone. Vsak, ki je privabil novega člana, je imel določene ugodnosti. Piramida?

Delovali so na svoji interni "borzi" oz. na One Exchange. "Z OneCoinom lahko v tem trenutku trgujete znotraj zaprtega trga med člani OneCoina. Z njim lahko kupujete različne dobrine od avtomobilov do ženskih torbic. Z njim si lahko tudi plačate luksuzne počitnice," je še vedno zapisano na njihovi spletni strani.

Oblasti so jih vzele pod drobnogled

Člani so že leta 2016 začeli zaznavati, da nekaj ni v redu. Začeli so sumiti, da gre za prevaro. Poznavalci pravijo, da je bila ta očitna že od samega začetka, a OneCoin je novačil nove žrtve. Po vzoru Ponzijeve sheme so dobivali svež denar, tako da so delovali še naprej. Nekateri tuji mediji so objavljali podatke, da je Ignatova le obraz OneCoina, "denar pa naj bi se stekal celo v mafijske kroge". Pri projektu so po navedbah tujih medijev sodelovali tudi ljudje, ki so v preteklosti že sodelovali pri podobnih nečednih poslih, ki so bili zamišljeni na podlagi Ponzijeve sheme.

Predstavniki OneCoina so prek posrednikov kontaktirali norveškega razvijalca, saj so želeli sodelovati z njim. Ta je hitro ugotovil, da se njihove transakcije sploh ne zaznavajo v "blockchainu". Opravil pa jih je okoli 200, poroča spletna stran BitsOnline. Svoje ugotovitve je posredoval oblastem. Te naj bi po neuradnih in še ne končnih podatkih ugotovile, da so si ljudje, ki stojijo izza OneCoina, prilastili za okoli 360 milijonov evrov gotovine. Preiskave še potekajo.

Znaki, ki kažejo na prevaro?

O tem, da gre pri OneCoinu najverjetneje za prevaro, se je na različnih forumih in člankih že veliko govorilo. To je potrdil tudi Nejc Kodrič, soustanovitelj podjetja Bitstamp, ki je prvo podjetje v Evropski uniji z licenco za trgovanje z digitalnimi valutami.

Na naše vprašanje, zakaj je norveški razvijalec tako hitro ugotovil, in sicer s preprostimi testi, da gre za prevaro, drugi pa teh znakov niso zaznali, nam je odgovoril, da je marsikdo, ki spremlja razvoj industrije digitalnih valut, v primeru Onecoin prepoznal znake, ki kažejo na prevaro. Prav tako je bilo na to temo napisano kar nekaj člankov, veliko se je govorilo tudi na forumih. "Ciljna skupina takšnih prevar so običajno laiki, ki se ponavadi površno informirajo. V veliko primerih le slepo zaupajo promotorjem teh shem," je dodal.

Tuji članki navajajo izjave uporabnikov, ki pravijo, da so ponudbi zaupali, saj naj bi temeljila na tehnologiji "blockchain". Omenjeni razvijalec pa je prav s pomočjo transakcij dokazal, da se le-te nikjer ne beležijo oz. da njihova pot ne obstaja. Ali bi lahko to zaznali tudi uporabniki? Kako?

"Preden uporabnik sploh začne s pregledom tehnologije, ki naj bi jo uporabljala ta digitalna valuta, je pomembno, da razume, po kakšnem mehanizmu se oblikuje cena oz. vrednost valute – ali je to na podlagi ponudbe in povpraševanja," opozarja in dodaja še eno varnostno opozorilo, ki ga mora uporabnik razumeti. Kje se ta ponudba in povpraševanje srečujeta – ali je to na regulirani menjalnici ali ne?

Kako lahko to preslikamo na primer OneCoin? "V primeru Onecoina se je izkazalo, da so uporabniki kupovali nekaj, kar sploh ne obstaja, po ceni, ki ni bila oblikovana na prostem trgu, temveč je bila določena iz strani vodij sheme," je Kodrič poudaril zelo transparenten znak, ki je bil več kot očiten, a so ga očitno številni spregledali.

Na slovenski spletni strani OneCoin je zapisano: "Z OneCoinom lahko v tem trenutku trgujete znotraj zaprtega trga med člani OneCoina." Kodriča smo vprašali, ali ni to že eden izmed znakov, da je nekaj hudo narobe. "Da, to je dokaj očiten znak. Namen blockchain tehnologije je decentralizacija, ne centralizacija," je odvrnil.

Naš sogovornik prav tako sploh ne ve, kje bi lahko uporabljali OneCoine. Na omenjeni spletni strani namreč piše, da si z njimi lahko kupujete "različne dobrine od avtomobilov do ženskih torbic. Z njim si lahko tudi plačate luksuzne počitnice". Ko smo raziskovali, pa OneCoina nismo nikjer zasledili.

Naš sogovornik vse do izbruha škandala ni nikoli slišal za Ignatovo. Slednjo pa na slovenski spletni strani opisujejo kot "eno od najboljših strokovnjakov na področju digitalnega denarja". Pravijo tudi, da je napisala "tri knjige o kriptovalutah in je ena izmed top 5 oseb po znanju iz kriptografskega sveta".

Oblasti v različnih evropskih državah so postale pozorne na dogajanje – Nemčija, Italija, Velika Britanija ... Ali lahko sploh kaj storijo in morebitne krivce kaznujejo? "Ponavadi preteče kar nekaj časa, da regulator zbere dovolj dokazov za pregon," pravi Kodrič, a dodaja, da če bi potegnili vzporednice s primerom GAW Miners, ki se prav v teh dneh v ZDA zaključuje, potem lahko pričakujemo tudi v tem primeru sodni proces.

Ljudje, ki stojijo za projektom OneCoin, ves čas poudarjajo, da gre pri njihovi valuti v primerjavi z bitcoinom "za veliko varnejšo, prijaznejšo in izboljšano kripto valuto". V svojih predstavitvenih videih omenjajo tudi priznana podjetja in banke. Gre za že znano taktiko. S tem, ko se povezujejo in primerjajo z imeni blagovnih znamk, ki so med potrošniki zgradile visoko raven zaupanja, pri uporabniku ustvarjajo sliko resnosti, poštenosti in zaupanja. Uporabniki morajo biti pozorni tudi na te znake.

Laiki bi se vprašali, zakaj se na primer ljudje za idejo bitcoina niso nikoli odzvali na te primerjave? "Ni bitcoin osebe, bitcoin podjetja ali bitcoin zgradbe, ki bi se na karkoli odzival! Bitcoin je decentralizirana mreža, ki deluje zaradi učinkovitih ekonomskih konceptov (free market) in tehnoloških rešitev odprtokodne narave. Je pa bilo na spletnih forumih precej govora o legitimnosti Onecoina," je poudaril Kodrič.

Ko smo ga povprašali o projektu "CoinSpace", ki se prav tako pojavlja v Sloveniji, nam je Kodrič odgovoril, da gre zelo verjetno za podobno shemo, kot pri OneCoinu. "Svetujem previdnost," je dodal.