Tisti, ki piše oporoko, lahko v oporoki določi enega ali več dedičev. Dediči so osebe, ki dedujejo celotno premoženje pokojnika ali njegov del. Oporoko lahko napiše vsak, dedujejo lahko vsi.

Priča

Priče pri pisni oporoki pred pričami in pri sodni oporoki so lahko polnoletne osebe, ki znajo brati in pisati in jim ni odvzeta poslovna sposobnost. Priče ne morejo biti oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja (67. člen Zakona o dedovanju).

Lastnoročna oporoka

Ta oblika oporoke je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal (63. člen Zakona o dedovanju).

Pisna oporoka pred pričami

Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, hkrati pa izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na oporoko s pristavkom, da se podpisujeta kot priči.

Sodna oporoka

Oporoko lahko sestavi oporočitelju po njegovi izjavi sodnik vsakega okrajnega sodišča. Ko oporočitelj tako oporoko prebere in podpiše, potrdi sodnik na oporoki, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal. Če oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, mu jo prebere sodnik v navzočnosti dveh prič. Oporočitelj napravi na njej ročno znamenje, nato pa se podpišeta še oporočni priči (65. člen Zakona o dedovanju).

Ustna oporoka

Oporočitelj lahko izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama le tedaj, če zaradi izrednih razmer ne more napraviti pisne oporoke. Po preteku tridesetih dni od prenehanja izrednih razmer ustna oporoka preneha veljati (72. člen Zakona o dedovanju).

Oporoka, sestavljena v obliki notarskega zapisa

Notar lahko sestavi oporoko po ustni izjavi oporočitelja. Lahko pa oporočitelj notarju izroči oporoko v pisni obliki, ki jo notar potrdi kot notarsko listino (46. člen Zakona o notariatu). Pri sestavljanju morajo sodelovati zapisne priče. To so lahko osebe, ki so polnoletne, pismene in ki obvladajo uradni jezik. Če zapisna priča notarju ni osebno znana, mora ugotoviti njeno istovetnost.

Kot zapisne priče ne smejo sodelovati osebe, ki so po procesnih zakonih odvezane dolžnosti pričevanja, ki so pri notarju v delovnem razmerju, ki imajo iz pravnega posla, o katerem se sestavlja notarski zapis, kakršne koli pravice oziroma koristi, ki so z oporočiteljem ali z osebami, za katere izhaja iz notarskega zapisa kakšna pravica, ali z notarjem, ki sestavlja listino, v sorodstvu v ravni črti do katerega koli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu pa do drugega kolena, ali za osebe, katerim je posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik, ali v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik kakršnega udeleženca ali njegov pooblaščenec.

O ne, ne boš dedoval ali preklic oporoke

Oporočitelj lahko vselej prekliče oporoko ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v kateri koli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Oporočitelj lahko prekliče pisno oporoko tudi tako, da jo uniči.

Nujni dediči

Svoboda oporočnega razpolaganja je omejena z ustanovo nujnih dedičev. Nujni dediči so osebe, ki bi dedovale, če oporoke ne bi bilo. To so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci ali njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedki in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Do nujnih deležev so upravičeni samo, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati (starši zapustnika so upravičeni do nujnega deleža, če zapustnik nima potomcev ali zakonca). Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

Zapuščina

Zapuščinski postopek sporočijo svojci na matičnem uradu v občini stalnega bivališča pokojnika. Najožji sorodnik predloži matičnemu uradu v tridesetih dneh od vpisa smrti v matično knjigo umrlih naslednje dokumente in podatke:

- osebne podatke o dedičih (rojstni podatki, državljanstvo, poklic, bivališče),
- podatke o nepremičnem premoženju (zemljiškoknjižni izpisek, posestni list),
- podatke o premičnem premočenju (hranilne knjižice, tekoči račun, prometno dovoljenje, podatki o morebitni gotovini, vrednostnih papirjih, dragocenostih, obvestilo o lastninskem certifikatu, o morebitnem zavarovanju pokojnega za primer smrti, orožni list, ali je bil pokojni zavarovan za primer smrti, podatke o morebitnih dolgovih),
- vse pokojnikove dokumente (osebno izkaznico, potni list), da jih uničijo.

Nihče vam ne brani, da ne napišete oporoke prav vsak dan. Seveda vsaka na novo napisana oporoka razveljavi vse tiste, ki so bile napisane prej. Če pa se boste na jesen življenja pretvarjali, da slabo slišite, boste izvedeli veliko novega o sebi, hkrati pa bo vaš kupček napisanih in nato razveljavljenih oporok rasel iz dneva v dan ...