Marko in Mojca prenavljata starejšo hišo v okolici Maribora. Zdaj, ko se dela počasi bližajo h koncu, ugotavljata, da imata težave s streho, ki je stara le eno leto.
Za izdelavo ostrešja in namestitev kritine sta takrat najela obrtnika. Ta ju je prepričal, da bo najceneje in najbolj enostavno, če mu le povesta, kakšno kritino želita, on pa jo bo prek posrednika uvozil v Slovenijo.
Zadovoljna z dogovorom nista bila pozorna na to, da jima je z obrazložitvijo, da gre za "poslovno skrivnost", obrtnik zamolčal, kdo in natančno od kod je v Slovenijo pripeljal domnevno italijansko kritino. Prav tako tega ni mogoče razbrati z embalaže kritine, ker na njej enostavno ni bilo ničesar, čeprav proizvajalci ponavadi ne skoparijo z velikimi napisi.
Težava je nastala, ko se je po enem letu izkazalo, da je s kritino nekaj narobe. Barvo sta skoraj v celoti odplaknila dež in sneg ali jo je uničilo sonce, kažejo se tudi druge spremembe na površini, ki močno kazijo videz strehe.
In obrtnik, ki jima je osebno dal tudi 20-letno garancijo za streho? Po prijavi napake se jima ni oglasil že dobre tri mesece. Prav tako jima ne izroči dokumentov, da bi se lahko sama lotila uveljavljanja reklamacije. Obrtnikov odgovor pa – "dokler vam streha ne pušča vode, se ne pritožujte".
Na Zvezi za varstvo potrošnikov smo preverili, kaj paru ostane zdaj? "Potrošnik je upravičen do vseh informacij, s katerimi lahko preveri, ali je uporabljeni material enake kakovosti, kot je bila dogovorjeno med pogodbenima strankama. V konkretnem primeru je obrtnik potrošniku priskrbel material ter izvedel storitev, pri tem pa garancijo za kritino izdal sam. Potrošnik načeloma garancijski zahtevek uveljavlja nasproti dajalcu garancije," nam je sporočila tiskovna predstavnica Jasmina Bevc. Slaba novica torej je, da v takšnem primeru naročnik nima druge izbire, kot da reklamacijo naslovi neposredno na (neodzivnega) obrtnika in jo rešuje z njim.
Ljudi, ki imajo težave z obrtniki, in tudi takšnih, ki nastalih težav z njimi sploh ne morejo več reševati, ker so obrtnikom medtem podjetja že propadla, sicer ni malo. Marsikdo ljudem zato svetuje, da gradbeni material vedno kupujejo sami, shranijo potrdila in račune ter poskrbijo, da jih vgradijo za to usposobljeni izvajalci del. V nasprotnem primeru lahko namreč ostanete brez garancije.
"Svetujemo tudi, da potrošniki, ki se odločajo za naročilo obrtniških storitev, izbirajo med več ponudbami, ki naj vsebujejo tudi čim več relevantnih informacij o ceni, materialu, roku za izvedbo del, načinu plačila …Vsekakor pa naj pred sklenitvijo pogodbe preverijo, ali je izbrani obrtnik registriran za opravljanje svoje dejavnosti," še dodaja Bevčeva.
Za izvedbo obrtniških storitev zakon sicer ne predpisuje sklenitve pogodbe v pisni obliki, vendar je to več kot priporočljivo. "Obrtnik naj izstavi vsaj pisni predračun, iz katerega bo razviden opis dogovorjenih storitev, material, ki bo uporabljen pri delu, cena storitve, podatek ali cena vključuje tudi strošek materiala, pogoje plačila, rok pričetka in predvidenega dokončanja del idr. Obrtnik mora nato za opravljeno storitev izstaviti račun. Če ta ni popolnoma razumljiv, mora obrtnik omogočiti preverjanje pravilnosti zaračunanega zneska glede na kakovost in količino opravljene storitve."
Na Uradu za varstvo potrošnikov pravijo, da se primeri med seboj zelo razlikujejo, zato je enotne nasvete težko deliti, načeloma pa potrošnikom svetujejo, da so pri sklepanju pogodb z izvajalci previdni, ko se pojavijo težave, imajo na voljo nekaj možnosti.
"V primeru, ko ima posel, ki ga je podjemnik opravil, napako, je podjemnikova izpolnitev nepravilna. Potrošnik ima v tem primeru pravico uveljavljati zahtevke iz naslova garancije ali iz naslova odgovornosti za stvarne napake. Gre za dva različna pravna instituta, ki potrošniku nudita različno pravno varstvo. Odločitev o izbiri instituta je v prosti presoji potrošnika, velja pa, da ne moreta biti uveljavljena istočasno, lahko pa se uveljavlja zahtevek iz drugega naslova, v kolikor se z zahtevkom iz prvega ne uspe. Pri tem je tudi bistveno, da gre za napake, ki izvirajo iz samega izdelka in ki torej niso bile povzročene z nepravilno rabo ali zaradi fizičnih poškodb."
Garancija za brezhibno delovanje blaga pomeni zagotovilo potrošniku, da bo blago v določenem roku po izročitvi brezhibno delovalo, če v tem roku nastane okvara, proizvajalec ali prodajalec prevzame obveznost do potrošnika, da bo brez dodatnega plačila napako odpravil ali blago zamenjal z drugim enakim novim brezhibnim blagom. Pri uveljavljanju zahtevkov iz naslova garancije lahko potrošnik skladno z 20. členom ZVPot najprej zahteva odpravo okvare oziroma pomanjkljivosti na izdelku. Če se okvara oziroma pomanjkljivosti ne odpravijo v skupnem roku 45 dni od dneva, ko je dajalec garancije oz. pooblaščeni servis prejel zahtevo za brezplačno odpravo napake in pomanjkljivosti, ali je očitno, da napake ni mogoče odpraviti, lahko od prodajalca/proizvajalca potrošnik zahteva enak nov in brezhiben izdelek. Če proizvajalec/prodajalec v primernem roku ne popravi ali ne zamenja stvari, lahko kupec odstopi od pogodbe ali zniža kupnino in zahteva odškodnino.
Proizvajalec ima obveznosti po zakonu, tudi če za blago, določeno v Pravilniku o blagu, za katerega se izda garancija za brezhibno delovanje, garancijski list ni bil izdan ali ni bil izročen potrošniku ali iz njegove vsebine ne izhajajo z zakonom predpisane obveznosti proizvajalca. Šteje se, da garancijski list ni bil izdan, če potrošniku niso bile izročene listine, na katerih so vsi zgoraj navedeni podatki. Če se zgoraj navedeni podatki nahajajo na različnih listinah, mora prodajalec potrošnika na to posebej opozoriti. Proizvajalec ima vse obveznosti po zakonu tudi, če garancija ni obvezna, a jo je javno obljubljal (prostovoljna garancija).
Pravice iz garancije lahko potrošnik uveljavlja tudi proti prodajalcu.
Ob predpostavki, da gre za stvarno napako na izdelku, ima potrošnik, če prodajalca pravilno (v obvestilu je treba natančno opisati napako in prodajalcu omogočiti, da stvar pregleda) in pravočasno (dva meseca od odkritja napake, pri čemer od dneva izročitve novega izdelka ne smeta miniti več kot dve leti) obvesti o napaki, v skladu s čl. 37 c ZVPot od prodajalca pravico zahtevati:
- odpravo napak na blagu ali
- vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju z napako ali
- zamenjavo blaga z novim brezhibnim izdelkom ali
- vrnitev plačanega zneska.
"Naj omenimo še čl. 37 b ZVPot, ki določa, da je napaka na stvari obstajala že v času izročitve, če se pojavi v roku 6 mesecev od izročitve, kar pomeni, da je dokazovanje obstoja oz. neobstoja napake na prodajalcu. Po preteku šestih mesecev od nakupa pa je potrošnik tisti, ki mora dokazovati obstoj stvarne napake," še dodajajo na uradu za varstvo potrošnikov.
Če spora o napaki ni, je podjetje dolžno potrošnikovi zahtevi ugoditi čim prej, najkasneje pa v osmih dneh po prejemu zahteve. Če o napaki obstaja spor, mora podjetje potrošniku v istem roku posredovati pisna pojasnila o razlogih za zavrnitev zahteve. V primeru kršitve omenjene obveznosti se lahko potrošnik obrne na Tržni inšpektorat RS, ki ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.
Zaupajte nam svoje mnenje in izkušnje z obrtniki ter nas spremljajte na Facebooku!
