Pet študentov odkrito o študiju v tujini

Anže Rakar študira marketing in management na Univerzi v Brightonu. Že od nekdaj si je želel študirati v tujini, bolj resno pa se je za to možnost začel zanimati v 3. in 4. letniku srednje šole. Študij v Veliki Britaniji ga je mikal iz več razlogov, med drugim zato, da bi izboljšal znanje angleškega jezika, svoje karierne priložnosti in mreženje, privlačili sta ga tudi drugačna miselnost ljudi ter bližina, saj let do Slovenije traja le kakšni dve uri.

Larisa Trnjanin študira pravo s kriminologijo na Univerzi London South Bank. Da bo študirala v tujini, se je odločila že pred leti, saj si je vedno želela videti čim več sveta, živeti v različnih državah in spoznavati njihove kulture in navade.

Sara Praznik je trenutno študentka drugega letnika glasbenega gledališča (musical theatre) na Univerzi Edge Hill v bližini Liverpoola. Za študij v Angliji se je odločila pred tremi leti, po poletni šoli muzikala na Guildford School of Acting. Všeč ji je bil njihov drugačen pristop do učenja, kjer je več prakse kot teorije. Glavni razlog za študij v tujini pa je bilo dejstvo, da te smeri študija pri nas ni in da je Velika Britanija ena od vodilnih na področju muzikalov.

Meta Esenko študira medijske komunikacije na London College of Communication – University of Arts London. Pravi, da je svojo selitev v britansko prestolnico skrbno načrtovala, saj si je tega želela že od nekdaj. Najprej se je sicer vpisala na študij v Sloveniji, kjer je nato kot študentka pridno delala in si prislužila denar za selitev v tujino. Čeprav je sprva imela namen dodiplomski študij dokončati v Ljubljani, se je po sprejetju na želeno fakulteto v Angliji, o čemer je vedno sanjala, odločila, da študij v Sloveniji zamenja za tistega v tujini.

Nikita Arslanovski je študentka prvega letnika dodiplomskega študija nevroznanosti na King’s College v Londonu. O študiju v tujini je sanjala že v osnovni šoli, po končani mednarodni maturi na II. gimnaziji Maribor pa se ji je želja tudi uresničila. Odločitev za odhod v tujino ni bila težka, saj je bila prepričana, da so možnosti tako za osebnostni kot poklicni razvoj tam večje in potencialno boljše. Ključno vlogo pri njeni odločitvi pa je igralo dejstvo, da študij nevroznanosti na dodiplomski ravni v Sloveniji ali drugod po Evropi ni možen, v Združenem kraljestvu pa je ta smer na univerzah dobro zastopana.

Kakšen je postopek vpisa na študij v Združenem kraljestvu?

Vpis na dodiplomski študij v Združenem kraljestvu je precej drugačen od slovenskega. Prijaviti se je treba prej, do 15. januarja, ko je rok za spletno oddajo treh ključnih dokumentov – motivacijskega pisma, priporočila profesorja in predvidene ocene na maturi, pravi Nikita. "Ker sem bila na programu mednarodne mature, je bil postopek bistveno enostavnejši, kot bi bil, če bi opravljala splošno maturo, ker je program poznan v Združenem kraljestvu. Prav tako pa se tja vsakoletno prijavi veliko dijakov iz II. gimnazije, ki si medsebojno pomagamo ob podpori koordinatorjev," pravi študentka nevroznanosti.

Naši študenti se pri vpisovanju na študij na Otoku niso soočali s prevelikimi težavami. Čeprav Anže pravi, da je bil postopek kar dolg, "saj moraš najprej napisati motivacijski esej, zakaj si se odločil za to univerzo ter smer. Nato je bila potrebna prijava preko spletnega portala, kjer si moral podati 'reference', v mojem primeru je bila to moja srednješolska razredničarka. Nato je bilo treba vse dokumente prevesti v angleščino, moral pa sem pridobiti tudi certifikat TOEFL (o znanju angleščine)."

Toda ko veš, kaj moraš narediti, je postopek zelo enostaven, dodaja Larisa. "Preko UCAS-portala pošlješ svoje informacije, katero šolo in kje zaključuješ, potem ti oni naknadno pošljejo pogoje, ki jih moraš doseči (ocene pri maturi, nivo angleščine ...)," se spominja svoje izkušnje. Pri vpisu je morala priložiti potni list in še eno drugo obliko identifikacije (vozniški izpit, rojstni list ...).

Tudi Metin vpis na univerzo v Londonu je potekal gladko. "Vmes so se pojavili stroški pri pridobivanju dokazil – IELTS-preizkus za znanje jezika in prevajanje vseh spričeval v angleščino. Ko sem potrebovala overitev kopije osebnega dokumenta, mi državni uradi niso želeli pomagati za noben denar, ker tega ne delajo ... Na srečo so mi pomagali družinski prijatelji. Načeloma to lahko stori katera koli uradna oseba, ker pa tega v Sloveniji toliko ne potrebujemo, nihče ne želi izdati pisnega potrdila, ker ne vedo, zakaj ga šola v tujini potrebuje," nam je svoje težave pri urejanju dokumentov razkrila Meta.

Pri Sari je bil postopek vpisa nekoliko drugačen. Potem ko se je prijavila preko UCAS-programa, jo je univerza povabila na avdicijo. Dva tedna pozneje je dobila potrdilo, da je avdicijo uspešno opravila, in dobila mesto v programu. "V Veliki Britaniji je velik poudarek na motivacijskem pismu, kjer jih skušaš prepričati, zakaj si ravno ti tisti, ki si zasluži mesto na univerzi. Pri vpisu nisem imela večjih težav, najbolj zamudno delo je bilo overjanje vseh dokumentov pri notarju (potrdilo o opravljeni srednji šoli, prevod spričevala mature, osebni dokumenti)," pravi Sara.

Koliko stane študij na Otoku?

Britanski in evropski študenti na angleških javnih univerzah plačujejo okoli 9250 funtov (10.607 evrov) šolnine. Nekoliko nižje so šolnine na univerzah na Severnem Irskem in v Walesu, na Škotskem pa je študij za večino študentov brezplačen.

Larisa in Anže sta denimo izkoristila možnost študentskega posojila, ki je na voljo britanskim in evropskim študentom. Tega študenti začnejo odplačevati šele, ko se zaposlijo in začnejo služiti nad določenim zneskom, ki se vsako leto spreminja. Mesečni obroki odplačila posojila so odvisni od višine mesečnih prilivov in ne od premoženja. "In potem ti avtomatično trgajo od plače, najprej približno 30 funtov (34 evrov) na mesec in več kot zaslužiš, več moraš vrniti. Je pa tudi dobra stran tega dolga, da se ti izbriše po približno 20 letih. Res je, da gre za veliko vsoto denarja, vendar je to investicija v sebe, saj imaš po končanem študiju skoraj zagotovljeno službo, ki ti bo plačevala minimalno 25.000–30.000 funtov (28.670–34.400 evrov) prvo leto," pravi Anže.

Če določenega zneska na dosežejo, če torej nikoli ne zaslužijo več kot denimo 19.000 funtov (21.780 evrov) na leto, kredita ne odplačujejo. Po določenem obdobju pa lahko vlada študentski dolg celo odpiše.

Nikita v nasprotju z večino naših sogovornikov ne bo "zadolžena" za študij v Londonu, saj je zaprosila in prejela štipendijo Ad Futura za izobraževanje v tujini, ki jo vsako leto podeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Ta ji krije celotno šolnino in tudi stroške bivanja.

Visoka šolnina še zdaleč ni edini strošek ...

Zavedati se je treba, da v strošek šolnine niso všteti stroški bivanja, hrane, prevoza in drugih potrebščin. Življenjski stroški na Otoku pa so zelo odvisni od kraja, v katerem študenti bivajo in študirajo. Življenje v Londonu je drago. Larisa ocenjuje, da so njeni mesečni stroški okoli 1000 funtov (1150 evrov): "Povprečno 350–400 funtov (400–460 evrov) brez najema sobe, ta je dodatnih 660 funtov (756 evrov)."

Meta je imela več sreče z iskanjem ugodne nastanitve, saj njena najemnina za sobo znaša 425 funtov (487 evrov). "Našla sem izredno poceni sobo, po navadi bi bila majhna soba na moji lokaciji vsaj 600 funtov. Mesečna vozovnica stane 94 funtov, telefon okrog 15 funtov, za hrano pa ne zapraviš veliko, sploh če imaš čas za kuhanje," pravi.

Anžetovi mesečni stroški znašajo približno 1000 evrov, od tega gre več kot polovico samo za najemnino. "Mogoče se stroški slišijo veliko, ampak se vse da, če se hoče. Ne prihajam iz bogate družine in starši mi ne pomagajo pri stroških, vse si plačujem s tem, kar si pridelam," pravi mladi študent.

Sara ocenjuje, da na teden za hrano porabi približno 20 do 30 evrov, kar na mesec znese od 80 do 120 evrov. "Mesečna najemnina stanovanja v študentskem naselju je okrog 1100 evrov, kar je za tukajšnje standarde poceni. Potem pa odvisno od situacije – kave, hrana v restavracijah itd. pa je 20 evrov tedensko – za primerjavo – kava tukaj je okrog tri evre," pravi.

Študenti, ki študirajo v Londonu, največ denarja zapravijo za najemnino in prevoz. "Zame znese to približno 750 funtov (860 evrov) mesečno – znesek zajema najemnino za študentski dom in mesečno karto za potniški promet v centru mesta. Svoje preostale stroške skrbno beležim in nadzorujem v Excelovi tabeli. V povprečju porabim še 70–80 funtov (80–91 evrov) mesečno za hrano, občasno kavo ali kosilo s prijatelji, pijačo v pubu, šolske potrebščine ... Če vse to seštejem in pretvorim v evre (po trenutno zelo ugodni pretvorbi), moji povprečni mesečni stroški znašajo okrog 950 evrov, kar pokrije štipendija, ki jo prejemam," analizira Nikita.

Slovenski študenti se s temi visokimi stroški različno spopadajo. Večina si skuša stroške kriti tudi s študentskim delom. "Tukaj je zelo enostavno najti študentsko delo, ki si ga potem lahko prilagodiš urniku v šoli," pravi Larisa. "Z do 20 ur dela na teden ni veliko težav na faksu. Če delaš neko minimalno število ur, lahko zaprosiš za dodatno posojilo. Sama tega nisem naredila, ker trenutno delam 40 ur na teden. Tega ne bi priporočila, vendar sta mi bila služba in kolektiv všeč in sem se odločila poskusiti. Če si v dobri komunikaciji s profesorji, se nekako da, ker potem razumejo, da se na svoj način trudiš," pravi Meta.

Kot državljani EU za zdaj slovenski študenti na Otoku niso imeli nobenih omejitev pri tem, koliko lahko zaslužijo s študentskim delom. Anže pravi, da dela toliko, kot mu dopuščajo študijske obveznosti. "Všeč mi je tudi, da na fakulteti spodbujajo študentsko delo, čeprav je seveda študij na prvem mestu. Imam pa še slovensko državno štipendijo, da olajša mesečne stroške," pravi Anže.

Sara je trenutno zaposlena na univerzi kot ambasadorka, ki predstavlja in zastopa univerzo na dnevih odprtih vrat, vodi delavnice za različne starostne skupine, ki obiščejo univerzo in podobno. Stroške si krije tudi s štipendijo svoje občine, ki je namenjena prav študentom v tujini, na univerzi v Veliki Britaniji pa je prejela še štipendijo za nadarjene študente.

Kakšne so prednosti študija v tujini?

Večina slovenskih študentov študira v britanski prestolnici in London je zelo veliko mesto, kjer se ves čas kaj dogaja. "Spoznaš veliko tujcev in ustvariš prijateljstva, ki te poučijo o življenju na različnih delih sveta. Ustanove so zelo moderne, z najnovejšo tehnologijo, ki je dostopna študentom, tako da jim pomaga pri študiju," pravi Larisa.

Metka, ki ima izkušnje tako s študijem v Sloveniji kot Angliji, pravi, da težko naredi primerjavo, saj je v obeh državah študirala popolnoma drugačne smeri. "Največja razlika je, da tukaj spoznaš sošolce z vsega sveta, na faksu pa konstantno gostujejo zanimivi in uspešni ljudje, ki delijo svoje karierne izkušnje," pravi. Ravno to tudi vidi kot največjo prednost študija v tujini.

Anže pravi, da mu je pri študiju v Angliji všeč drugačen pristop do učenja. Veliko je skupinskega dela, pisanja akademskih člankov, drugačnega razmišljanja in praktičnega znanja. "Všeč mi je pristop profesorjev, ki pomagajo, če ti seminarske naloge ne gredo, pa tudi pri splošnih življenjskih stvareh." Sam sicer ni študiral v Sloveniji, vendar pa s prijatelji doma pogosto primerjajo študijske obveznosti. "Tukaj je 90 odstotkov seminarskih nalog, od tega je več kot polovica skupinskih nalog. Zelo se poudarja skupinsko delo ter pisanje seminarskih in različnih akademskih člankov," pravi Anže.

Sara izkušnjo s študijem v tujini ocenjuje kot pozitivno. "Poleg študija se naučiš tudi nekega samostojnega življenja, saj tukaj ni študentskih bonov in si moraš kuhati sam. Poleg tega moraš vzdrževati svojo sobo, prati perilo in tako dalje."

Tudi Nikita je z dosedanjo izkušnjo s študijem zadovoljna. "Po manjšem nepričakovanem kulturnem šoku, ki sem ga doživela ob selitvi, in prvotnem razočaranju nad univerzo, ker sem imela previsoka pričakovanja, sem se hitro prilagodila angleškemu hitremu tempu in življenjskemu stilu, ki mi zelo ugaja in daje občutek, da sem na pravem mestu, da tako osebnostno kot poklicno napredujem, medtem ko pridobivam želeno znanje v novem in stimulativnem okolju," pravi.

Kako je biti slovenski študent na Otoku?

Britanske univerze si želijo tujih študentov, zato skrbijo za njihovo dobro počutje. "Vsi zelo lepo sprejmejo tujce. Na fakultetah je veliko dodatnih pomoči, kot so pomoč pri izboljšanju znanja angleščine, pisanje esejev, pa tudi osebje zelo pomaga, ne le pri šolskih stvareh, pač pa tudi pri iskanju stanovanja, upravljanju z denarjem in čustvenih stiskah. Zelo se trudijo, da bi se tuji študenti počutili kar se da dobrodošli," svojo izkušnjo povzame Larisa. Sama je imela na začetku največ težav z orientacijo po mestu, a se je sčasoma tudi tega navadila.

"Študirati v Londonu je popolnoma drugače kot živeti na kampusu v kakšnem znanem študentskem mestu, oboje pa je popolnoma drugače od študija doma. Na kampusu, tako kot v Sloveniji, je študentsko življenje bolj zaščitena, posebna izkušnja. V Londonu pa se hkrati učiš živeti v velikem mestu, s posebnimi izzivi in priložnostmi. Ker se toliko dogaja, lahko kar pozabiš, da si študent, ki se mora osredotočiti na študij," pa pravi Meta.

Ena od pozitivnih izkušenj s študijem v Veliki Britaniji je tudi bolj sproščen odnos profesorjev, meni Anže. "Velikokrat gremo s profesorji tudi v pub na kozarec ali dva. Je tudi velik poudarek na samostojno življenje, saj veliko ljudi prvič živi samostojno. Tudi družbeno življenje ni izjema, saj nas spodbujajo, da gremo ven, da uživamo študentsko življenje."

Slabih izkušenj zaradi brexita ali zato, ker je tujec, Anže ni doživel. "Načeloma v visokoizobraževalnem okolju rasizma ni. Velikokrat pa ga opazim v nižjem sektorju," pravi. Sara prav tako ni imela kakšne večje slabše izkušnje. "V družbi se ne počutim nič drugače, samo zato ker sem iz druge države," pravi. "Verjetno zato, ker je London nadvse mednarodno mesto, polno migrantov z vsega sveta, moje znanje angleščine pa je prav tako na zelo visoki ravni. Biti 'tujec' je normalno in hitro se povežeš z drugimi tujci in izgubiš občutek nepripadnosti," pa dodaja Nikita.

Se bodo po končanem študiju vrnili v Slovenijo?

Nedvomno študij v tujini, predvsem v angleško govoreči državi, odpira številna vrata po vsem svetu, zato smo naše sogovornike povprašali tudi po tem, kakšni so njihovi načrti po tem, ko bodo končali študij.

Metka pravi, da si želi po končanem študiju ostati v Londonu: "Rada bi našla pripravništvo na področju medijev." Ker nihče ne ve, kaj se bo zgodilo po prehodnem obdobju po brexitu in kakšne spremembe se obetajo študentom, ki že študirajo na Otoku, je naredila tudi prve korake, da bi si zagotovila, da bo lahko na Otoku ostala tudi po koncu študija. "Status postopno urejam, na kar me opominjajo v službi," pravi Meta, ki pa vsaj do konca študija ne vidi razloga za skrb zaradi brexita. Tudi Anže in Sara menita, da na njuno nadaljnje izobraževanje brexit ne bo vplival. Sta si pa tudi sama za vsak primer uredila status, da bosta lahko na Otoku nemoteno bivala in delala tudi po študiju.

Tudi Anže načrtuje, da bo po študiju še nekaj časa ostal v Združenem kraljestvu. "Plan je, da bom po študiju dobil službo v Združenem kraljestvu, saj je trenutno študij zelo fokusiran na britanska podjetja, in zato, da na začetku dobim izkušnje, bo najlažje začeti tukaj. Potem pa bom videl, razmišljam o Avstraliji, ampak nič ni dorečeno. Mislim, da dokler si srečen v nekem kraju, imaš partnerja, prijatelje in službo, s katero si zadovoljen in ti plačuje položnice, ter imaš še za zraven, ne potrebuješ več," je skromen.

Nikita po prehodnem obdobju pričakuje več birokracije, večjih sprememb za njeno izobraževanje pa ne. "Že ob vpisu so nam zagotovili, da bo šolnina za vsa tri leta študija ostala enaka tistemu znesku, ki ga plačujejo domačini, in da se bodo univerze trudile ohraniti trenutne pravice mednarodnih študentov." Trenutno čaka na odobritev prednastavitvenega statusa (pre-settled status), ki ji bo zagotovil, da tudi po 31. decembru 2020 ne bo imela težav z bivanjem in morebitnim delom na Otoku.

Kot prejemnica štipendije Ad Futura pa se mora v roku deset let po končanem študiju vrniti v Slovenijo in se zaposliti za toliko časa, kot bo trajal njen študij. "To se mi zdi zelo dobra 'menjava', vseeno pa si trenutno (čeprav je dokaj hitro za ustvarjanje trdnih kariernih planov) želim začeti ustvarjati kariero bodisi v Združenem kraljestvu (če bo brexit to dopuščal) ali v kateri drugi 'cvetoči' evropski državi. Farmacevtska industrija, znanstvene komunikacije, tudi raziskovalno delo so trenutno sektorji, za katere se zanimam in so bolje zastopani v večjih evropskih državah, zato bi želela izkušnje pridobiti zunaj Slovenije in jih potencialno implementirati doma. Vseeno je zame trenutno veliko prehitro za dokončne načrte," nam je razkrila svoje želje na pot po zaključenem študiju.

Larisa namerava po študiju v Švico, kjer je s svojo družino živela že tri leta, preden je odšla v Anglijo. Sara pravi, da se namerava po študiju vrniti v Slovenijo, kjer bo nadaljevala izobraževanje ali pa bo delala kaj v umetnostni smeri.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

Nas že spremljate na Facebooku? Pridružite se nam in bodite na tekočem vedno in povsod!