Odkar je zakon začel veljati pa do konca junija, je v prostorih policije prenočevalo že 31.918 oseb. „V prvem polletju leta 2010 je bilo pridržanih 4736 oseb, kar je za 11 odstotkov manj kot v lanskem polletju. Trend števila zalotenih oseb, za katere se mora odrediti pridržanje, se nekoliko umirja, tako je bilo v drugem letu po uveljavitvi zakona pridržanih za 14 odstotkov voznikov manj kot pa v prvem letu po uveljavitvi zakona,“ pojasnjuje tiskovni predstavnik policije Drago Menegalija.

Policisti so sicer lani z alkotestom preverili kar 431 tisoč voznikov. Čeprav so bili rezultati večinoma negativni, pa je bilo med 15.077 vozniki, ki so lani izgubili vozniško dovoljenje, tudi kar nekaj tistih, ki se jim je to zgodilo, ker so pregloboko pogledali v kozarec. To je namreč najstrožja kazen za najbolj vinjene voznike.

Kazni za vožnjo pod vplivom alkohola:

Treznilnica ni Hilton!

Treznjenje v treznilnici je namenjeno odstranitvi vinjenega voznika iz prometa, v policijskem 'varstvu' pa ostane, dokler se ne strezni oziroma dokler ni sposoben obvladovati vozila. V praksi to pomeni vsaj šest in največ dvanajst ur. A bivanje v 'hotelu Policija' vseeno ni podobno bivanju v Hiltonu. Gostje namreč niso upravičeni do kakšnih posebnih ugodnosti, kot je na primer hrana ali pa tableta za preganjanje mačka, je pa na razpolago voda.

Nekaj pa stane tudi, če mora policija poskrbeti za odvoz vozila, ki bi sicer oviralo promet. Policisti namreč nimajo pooblastil, da bi premikali vozila brez soglasja voznikov, v skrajnih primerih zato pokličejo avtovleko. Vozniki za vozila sicer večinoma poskrbijo sami, ali pa pokličejo sorodnike ali prijatelje.

Sicer pa se težave z okajenimi vozniki pogosto ne končajo z njihovo odstranitvijo s ceste. Včasih namreč z neprimernim početjem nadaljujejo tudi na policijski postaji. “Osebo, ki se skuša samopoškodovati ali povzročiti škodo v prostoru za pridržanje, se vklene za čas do umiritve. V času pridržanja posameznik lahko stori tudi določeno kaznivo dejanje,“ še dodaja Menegalija.
 

Kako alkohol vpliva na voznikove sposobnosti?

Pri 0,2 g alkohola na kilogram krvi ima voznik težave z opazovanjem premikajočih se luči.

Pri 0,3 g/kg se slabša sposobnost globinskega opazovanja, kar vpliva na izbiro pravilne izbire varnostne razdalje. Voznik postane bolj agresiven in je pripravljen več tvegati, saj se zmanjša kritičnost do lastnega ravnanja.

Pri 0,5 g/kg začne voznik slabše zaznavati rdeče luči na semaforju in zavorne luči, težko hitro preusmerja pogled z enega predmeta na drugega, zdijo se mu bolj oddaljeni, kot so v resnici, težko se prilagaja nenadnim svetlobnim spremembam. Voznik tudi izgublja zmožnost ocene realne hitrosti, pojavijo se motnje ravnotežja, reakcijski čas se vse bolj podaljšuje.

Pri 0,8 g/kg se ostrina vida zmanjša za četrtino, reakcijski čas pa se za prav toliko podaljša. Možnost koncentracije je bistveno slabša, vidno polje se zoži. Voznik postane evforičen, precenjuje svoje sposobnosti in se ne obvladuje več. Pogleda ne more več usmerjati, ocene razdalj med predmeti so napačne.

Pri še višjih koncentracijah se težave samo stopnjujejo. Vidno polje se zoži na raven tunelskega vida, mehanizmi samokontrole odpovedujejo, podobno kot sposobnost pravilne presoje in odločanja.