Skoraj polovica Slovencev - natančneje 45 odstotkov - je pred izbruhom novega koronavirusa za prvomajske praznike načrtovala izlet, dopust oziroma potovanje. Njihove prve destinacije bi bile Hrvaška, Slovenija ali druge države Evropske unije, je pokazala raziskava tržno-raziskovalne družbe Aragon. Še lani se nas je med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki veliko odpravilo na počitnice, največ na morje, predvsem na jadransko obalo, in nekaj v terme, pa tudi drugod. Letos smo ostali doma; načrte je pokvaril nov koronavirus.

Iz ankete z vprašanjem "Ali letos kljub novemu koronavirusu načrtujete počitnice v tujini?" na Cekin.si je razbrati, da večina sicer razmišlja o poletnem dopustu v tujini, a bo ostala doma ob morebitnih preveč kritičnih razmerah. Sledijo uporabniki, ki letos sploh ne nameravajo na počitnice, na tretjem mestu pa Slovenci, ki ne bodo dopustili, da bi jih pri načrtovanju poletnih počitnic ustavila epidemija. Okoli 1500 namerava dopust preživeti v Sloveniji, približno 500 od vseh še ne zna predvideti, kaj bo poleti.

Delodajalci in zaposleni, ki so lahko ostali doma, so se po izbruhu novega koronavirusa različno dogovorili - eni so koristili višek ur in lanski ali redni dopust, nekateri so čakali na domu ali delali doma, ponekod so odpuščali. Dejstvo je, da mnogi ne bodo mogli na dopust kot pretekla leta. Že samo, ker veliko delodajalcev upa, da bodo izpad v podjetjih lahko nadomestili poleti in številni zaradi negotovosti in/ali finančne stiske niti ne razmišljajo o ležanju na plaži.

Turizem, ki je po izbruhu novega koronavirusa izkusil grozljiv padec povpraševanja in porast brezposelnosti, je prej v Evropski uniji zaposloval okoli 14 milijonov ljudi. V Grčiji in na Hrvaškem je ustvaril okoli 20 odstotkov bruto domačega proizvoda, v Italiji okoli 13, v Španiji in Sloveniji pa približno 12 odstotkov. Države po celem svetu, tudi Slovenija, zdaj odsvetujejo potovanja v tujino do preklica. Posledično je turistični sektor med najbolj prizadetimi gospodarskimi panogami zaradi pandemije.

In četudi bi hipotetično gledano večina Slovencev dopustovala v Sloveniji, za zaslužek potrebujemo tudi tujce. Slovenski turizem je bil prej namreč 75-odstotno odvisen od tujih gostov, največ iz Italije in nemškogovorečih držav. Slovenija ob pandemiji čuti velik negativen vpliv tudi, ker je geografsko postavljena blizu največjih žarišč virusa. Po oceni Slovenske turistične organizacije bo zato upad povpraševanja med 60- in 70-odstoten, če se ukrepi v regiji začnejo sproščati z junijem, sicer pa bo še večji.

Vse kaže, da bodo križarke še dolgo privezane na obalo. Zaprti so hoteli, vprašanje ostaja, kako bo poleti z letalskim prometom - ali bodo redne linije ali morda vsaj čarterski poleti. Večina letal pa ostaja prizemljenih. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je konec marca denimo ocenjevala, da bo upad mednarodnih potovanj 45-odstoten, ob predpostavki, da bodo strogi ukrepi trajali do junija. Če bo okrevanje odloženo na jesen, bo padec 70-odstoten.

Zagotovo bo dopust drugačen kot pretekla leta. Mogoče nas bo večina res počitnikovalo v Sloveniji, ampak slovenski turisti so lani predstavljali zgolj približno četrtino vseh. Nastanitev bomo zdaj pogosto rezervirali v zadnjem trenutku. Predvidevanja so, da ponudniki zagotovo ne bodo višali cen, vprašanje pa je, ali jih bodo morda lahko nižali. Bolj iskani bodo verjetno butični turistični aranžmaji za ožje skupine zaradi manjšega tveganja okužb.

V zgodovini ne pomnimo tako obsežnih mednarodnih omejitev potovanj. Meje so zaprte in države zdaj bolj kot kdaj koli ciljajo na domači turizem. Po svetu se množično vrstijo odpovedi poletnih počitnic. Poleg omejitve potovanj je vzrok vseeno treba verjetno iskati tudi v bojazni, v strahu pred odhodom v tujino. In turizem bo drugačen vsaj do iznajdbe cepiva ali zdravila. Do takrat bodo omejite - turisti bomo morali držati socialno distanco. Morali se bomo izogibati drug drugemu in gneči, pa tudi domačinom. Plačevali bomo brezstično, digitalno, izogibali se bomo fizičnim recepcijam. Turistične kraje bomo pogosto obiskali virtualno, na daljavo, po spletu.

Vprašanje je, kako in če sploh bomo poleti lahko prehajali državne meje. Kakšni bodo protokoli? Bodo testirali ob prehodu meje, bo potrebno predhodno potrdilo o neokuženosti? Odgovore vlade iščejo pri stroki, pri nacionalnih inštitutih za javno zdravje. Gledano za Slovenijo bo verjetno drugače na meji s Hrvaško, ki jo je koronavirus manj prizadel, kot na meji z Italijo. Sicer pa države za poletje napovedujejo dvostranske dogovore - če bomo mi lahko potovali v neko državo, bodo lahko k nam pripotovali tudi njeni državljani. Naknadno se bo izkazalo tudi, ali bomo tuji turisti zaradi strahu pred vnosom bolezni sploh dobrodošli med domačini, če bomo v njihovih očeh veljali za zdrave. Čeprav bomo morda prinesli sicer zelo zaželen zaslužek.

Nov koronavirus je prinesel še eno novost - precej več in bolj odprto kot prej se evropske države osredotočajo najprej nase. Italijani pospešeno iščejo načine za rešitev poletnih počitnic na morju in si želijo prepričati svoje državljane, naj dopustujejo na italijanskii obali. Podjetje iz Modene denimo predlaga, da bi plaže opremili s pregradami iz pleksi stekla, ki omogočajo, da se ljudje vidijo, nimajo pa neposrednega stika z drugimi. Ponekod razmišljajo o posebnih koridorjih, ki bi vodili do plaž in v katerih bi razkužili kopalce. 

V Avstriji in Nemčiji si prav tako prizadevajo doma obržati domače goste, tudi s kampanjami, da je pri njih varno in da imajo kakovosten zdravstveni sistem, drugod pa da je omenjeno vprašljivo. Nemški Bild je denimo povzel besede avstrijskega zunanjega ministra Alexandra Schallenberga, ki izrecno poudarja, da se moramo vsi sprijazniti, ker bodo poletne počitnice letos drugačne, kot smo jih bili vajeni pred izbruhom novega koronavirusa.

Na Hrvaškem rešujejo turizem z napovedanimi popusti in ugodnosti za domače goste. Hrvaški minister za turizem Gari Cappelli se obenem tudi pospešeno pogovarja z evropskimi voditelji, kako vendarle omogočiti tudi prihod evropskih turistov. Razmišljajo, da bi državljane najprej testirali v matični domovini ter da bi lahko potovali in prestopali meje samo z zdravniškim potrdilom o neokuženosti. Z avtomobilom ali z namensko organiziranimi letalskimi linijami.

Po pisanju nemškega Die Welt pa je Hrvaška zagotovo boljša dopustniška destinacija kot denimo Italija ali Španija, ki ju je v Evropi najbolj prizadel izbruh novega koronavirusa. Interes za odprtje meja z južno sosedo ima tudi Slovenija. Če ne zaradi drugega - 110.000 Slovencev je lastnikov nepremičnin in plovil na Hrvaškem. Radi bi preverili lastnino in v njej tudi preživeti poletje. In predvidoma se bo najprej meja z najbolj priljubljeno slovensko dopustniško destinacijo odprla ravno zanje, nato pa tudi za druge turiste.

V Slovenski turistični organizaciji medtem pripravljajo promocijsko kampanje za vzpodbujanje domačega gosta za odkrivanje Slovenije. Politika napoveduje interventne ukrepe za reševanje turizma v tretjem svežnju. Vprašanje je, ali bodo obratovali vsi hoteli, kopališča in terme. Najprej bodo predvidoma odprli manjše nastanitvene obrate, še pred poletjem tudi druge. Zadnjo besedo naj bi imeli epidemiologi, ki bodo ocenili stopnjo tveganja. Na podlagi njihove ocene bodo pristojni odločili o datumu odprtja nastanitvenih objektov in meja ter o načinu prestopanja in vstopu v tuje države.

Medtem moramo priznati, da Slovenija veliko ponuja. Dostopna je z avtomobilom in tukaj smo doma. Vabijo neokrnjena narava, hribi, gore, obala, lepote. Ampak, ali bo domač gost našel svoje mesto pod slovenskim soncem?

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!