Po izbruhu novega koronavirusa so mnoge slovenske tovarne ali zaprle vrata ali omejile proizvodnjo. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo sicer nimajo natančnih podatkov, koliko. A po prvih podatkih stoji slaba polovica velikih in srednjih podjetij, ki zaposlujejo več kot 20.000 ljudi. "Lahko povemo, da ima večina proizvodnih podjetij težave zaradi logističnih omejitev in nedobave materiala. Težave se pojavljajo predvsem v večjih proizvodnjah in tistih, ki so odvisne od dobave iz tujine. Nekateri delodajalci so bili zato primorani zapreti svoje proizvodne in druge dejavnosti," so opozorili na ministrstvu. Na vprašanje, koliko gospodarske škode bo nastalo po njihovih ocenah, so odgovorili, da je o tem trenutno prezgodaj govoriti. "Verjamemo pa, da bomo z ukrepi, ki jih je že sprejela vlada in ki so bili pripravljeni z namenom pomoči podjetjem v težavah, dosegli, da bo čim manj podjetij, ki bi zaradi epidemije covid-19 morala prenehati s proizvodnjo," so sporočili.

Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da so delodajalci v izogib širjenju koronavirusa uvedli različne začasne ukrepe, na primer namesto troizmenskega so uvedli dvoizmensko delo, zmanjšanje obsega proizvodnje, delo na domu, prerazporeditev delovnega časa in podobno. Nekatera podjetja pa so zaradi zmanjšanega obsega poslovanja že zaprla svoja vrata in začela uporabljati institut čakanja na delo.

V begunjskem Elanu so denimo zaustavili proizvodnjo 17. marca. Po njihovih navedbah predvsem iz preventivnih razlogov, da bi zaščitili zdravje zaposlenih in pripomogli tudi k varnosti širšega lokalnega okolja. Velika večina njihovih zaposlenih je doma, v tovarni pa se izvajajo samo nujne naloge ali vzdrževalna dela. Nekateri delajo od doma, medtem pa potekajo pogovori o statusu delavcev, ki ne delajo. Gospodarske posledice še ocenjujejo in morali se jim bodo bodo prilagoditi. "Veliko bo odvisno od tega, v kolikšni meri bo država priskočila na pomoč pri kritju finančnega izpada," so poudarili. Če se razmere ne bodo bistveno poslabšale in če bodo imeli opremo za zaščito zaposlenih, bodo predvidoma znova zagnali proizvodnjo po velikonočnih praznikih. 

V zreškem podjetju GKN Driveline, ki je del istoimenske britanske multinacionalke in proizvaja zglobe, tripode in polgredi za avtomobilsko industrijo, so po besedah njihovega direktorja Andreja Poklica prvenstveno ustavili proizvodnjo, ker so jo tudi skoraj vsi njihovi kupci. Razen redkih izjem je celotna avtomobilska industrija v Evropi, kamor dobavljajo proizvode, ustavila izdelavo avtomobilov, je pojasnil. V drugi polovici marca je delalo manj zaposlenih – od skupno 390 jih je nekaj delalo od doma, nekaj je bilo na dopustih –, nato pa so v tem tednu popolnoma ustavili proizvodnjo. Velika večina zaposlenih je na čakanju, nekaj jih dela od doma, v tovarni opravijo samo najnujnejše. "Čeprav imamo nekaj sodelavcev na pogodbi za določen čas, smo jim tudi konec marca večinsko podaljšali pogodbe. Zagotovo pa sprejemamo vse ukrepe za zmanjšanje gospodarske škode, ki so trenutno v naši moči ter ki so vezani na obvladovanje stroškov in zagotavljanje likvidnosti podjetja," je pojasnil.

"Težko je oceniti izgubo oziroma vse finančne posledice zaustavitve. V normalnem mesecu imamo prodajo v obsegu okoli 10 milijonov evrov oziroma predstavlja 10 odstotkov letne prodaje. Takšen izpad je težko nadomestiti, z zavedanjem, da tudi po zagonu proizvodnih procesov skoraj zagotovo ne bomo takoj nazaj na enakem obsegu kot smo bili pred krizo," je opozoril. Trenutno nimajo težav z likvidnostjo, "če pa se bo situacija podaljšala v več mesecev, pa bo zagotovo velik problem", je dodal. Po njegovem mnenju gre sicer država z ukrepi v pravo smer. "Predvsem pa me veseli, da so bili pripravljeni zelo hitro in zajemajo različna področja. Seveda je drugi napovedan paket, ki bo reševal likvidnost, nekaj kar pričakujemo z nestrpnostjo, sploh, če bo kriza trajala več kot samo par tednov," je povedal. Glede na trenutne informacije pa skoraj zagotovo ne bodo začeli proizvodnje pred 14. aprilom.

Proizvodnja od 17. marca in vse do nadaljnjega stoji tudi v novomeški avtomobilski tovarni Revoz, kjer zaposlujejo približno 3400 ljudi. Po njihovih navedbah je vnovičen zagon odvisen "tako od razmer v državi kot od odločitev matične skupine Renault". Sicer so zaradi neredne dobave sestavnih delov, ki je bila posledica okuženosti z novim koronavirusom na Kitajskem in neredne dobave motorjev iz tovarne v Turčiji, že v začetku meseca za tri dni začasno zaustavili proizvodnjo. Dan pred zadnjo začasno zaustavitvijo proizvodnje pa so ob nedelovanju javnega avtobusnega prometa in težav z zagotavljanjem prihoda zadostnega števila delavcev delovali brez nočne izmene.

Podjetje BSH hišni aparati Nazarje je zaradi potreb kupcev vnovič začelo s poskusnim delom na treh proizvodnih linijah, kar predstavlja manj kot petino njihovih zmogljivosti. Sicer pa je večina še vedno začasno doma – prvotno zaradi varnosti, pa tudi zaradi prepovedi javnega prometa, saj se kar 75 odstotkov njihovih zaposlenih v službo pripelje z avtobusom. Nekaj jih je na kolektivnem dopustu, nekaj jih koristi ure. Večina režijskih delavcev dela od doma, na sedežu družbe opravljajo delo zaposleni na nujnih projektih. Slednjim ob vstopu merijo temperaturo, obvezno je nošenje zaščitnih sredstev, upoštevanje pravil higiene in razkuževanja ter zagotavljanja zadostne razdalje. Na nekaterih delovnih mestih so poskrbeli tudi za fizične pregrade, so sporočili iz podjetja.

Na vprašanje, ali so sprejeli še kakšne druge ukrepe, kot denimo nižanje plač ali odpuščanje, so odgovorili, da zaenkrat niso razmišljali o drugih ukrepih. "Je pa na trenutno situacijo težko napovedati, katere ukrepe bo potrebno sprejeti, da bo poslovanje podjetja steklo v kolikor toliko normalnem ritmu," so dodali. Za zdaj sicer ne morejo še podati natančne ocene izgube, saj so še v sprejemanju vladni ukrepi, poslovanje pa je odvisno tudi od povpraševanja po njihovih izdelkih v drugi polovici leta. "Ostajamo pa optimisti, saj smo se iz krize 2009 naučili, da ljudje v tem obdobju še bolj posegajo po naših izdelkih," so sporočili. Prvi paket ukrepov, ki jih je sprejela država za pomoč gospodarstvu, so vsekakor dobrodošli kot prva pomoč, ocenjujejo. "Vsekakor pa bo morala država tudi v prihodnje za ohranitev gospodarstva pristopiti z močnimi podpornimi ukrepi, saj bo le tako omogočen obstoj podjetij," so poudarili.

Tudi proizvajalec pnevmatik Goodyear Dunlop Sava Tires iz Kranja je zaradi izrednih razmer začasno zaustavil proizvodnjo. "Da bi v čim večji meri zaščitili svoje sodelavce, pripomogli k omejevanju širjenja virusa Covid-19 in odgovorili na nenaden upad povpraševanja na trgu, smo v Goodyearu do najmanj 3. aprila oziroma do nadaljnjega začasno zaprli tovarne v celotni regiji, kar vključuje tudi tovarno v Sloveniji," so sporočili iz podjetja. Okoli 1350 njihovih zaposlenih je trenutno na čakanju ali na dopustu, nekaj jih tudi koristi višek ur. Približno 240 jih dela od doma, medtem ko v zmanjšanem obsegu obratuje skladišče zaradi zagotavljanja nemotene dobave kupcem.

Za varnost 15 zaposlenih v skladišču je po njihovih zatrdilih poskrbljeno. "Ohranjajo minimalno medsebojno razdaljo oziroma uporabljajo zaščitne maske in upoštevajo prilagojeni način organiziranja prehrane na delu. Vozniki transportnih podjetij, ki prihajajo na našo lokacijo, so prejeli navodila, da je vstop na industrijsko območje možen izključno, če uporabljajo zaščitne maske in če v sprejemno pisarno vstopajo le posamično. Garderobe in sanitarije čistimo dvakrat dnevno, enkrat dnevno zagotovimo še njihovo dezinfekcijo, kar velja tudi za prostor za voznike. Sodelavcem pa so vseskozi na voljo tudi razkužila za roke in delovno opremo," so pojasnili.

Linije stojijo tudi v hoški Magni, ki je zaradi preprečitve širjenja okužbe z novim koronavirusom pred dvema tednoma začasno ustavila proizvodnjo v svoji lakirnici. Do nadaljnjega bodo zaposleni ostali na čakanju, v podjetju so le delavci, ki zagotavljajo nekatere najnujnejše službe. Od večjih pomurskih podjetij sta zaprti podjetji Carthago v Odrancih in Tovarna kovinske opreme v Murski Soboti.

Medtem je ponekod okrnjena proizvodnja. V Steklarni Rogaška so denimo podaljšali ukrep zmanjšanega obsega proizvodnje do 7. aprila. Še naprej ohranjajo le sedem odstotkov proizvodnje, saj talilne peči brez dolgoročnih posledic ne morejo zaustaviti. Večina oddelkov, tudi proizvodnja embalaže v Kozjem, je zaprta, delavci pa doma čakajo na delo. Kjer je mogoče, pa delajo od doma. Steklarna Hrastnik medtem ohranja najbolj nujen proizvodni proces, okrnjena proizvodnja je tudi v Uniorju.

Ponekod znova zagnali proizvodnjo

V nekaterih tovarnah so medtem znova zagnali proizvodnjo. Med njimi je Nieros Metal, kjer so z namenom zaščite zaposlenih ob širjenju novega koronavirusa 20. marca ustavili proizvodnjo. Zdaj so jo znova zagnali in jo prilagodili razmeram. V proizvodnji so prilagodili delovni čas in proces tako, da je za zdravje delavcev poskrbljeno v največji možni meri, vsi tudi imajo na voljo potrebna zaščitna sredstva, je pojasnila njihova direktorica Denise Kramljak. Medtem pa del zaposlenih še naprej dela od doma in kot je pred dobrim tednom zagotovila Kramljakova, imajo dovolj naročil.

V ponedeljek, 6. aprila, pa bodo predvidoma znova zagnali proizvodnjo v novomeški Adrii Mobil. Prvi dan prične z delom operativna priprava za organizacijo in pripravo proizvodnega procesa, vnovični zagon celotne proizvodnje pa je predviden dan pozneje, 7. aprila. Sicer je obvezna uporaba zaščitnih sredstev v celotnem tovarniškem kompleksu in zagotovljena so dodatna sredstva za higieno, kot so razkužila in mila, zaposlenim pa bodo ob vstopu merili telesno temperaturo, so sporočili. "V izogib gneči so uvedli drsni delovni čas, definirani so posebni režimi ob vstopu v podjetje, prilagojena je organizacija prehrane za zaposlene ter zagotovljeno dodatno čiščenje in razkuževanje prostorov," do dodali.

Delovni inšpektorji so na terenu

Na inšpektoratu za delo medtem izvajajo poostren nadzor glede izvajanja ukrepov pri delodajalcih za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in zagotavljanja zdravja zaposlenih. Njihove dozdajšnje ugotovitve kažejo, da večina nadzorovanih delodajalcev obvešča delavce o splošnih varnostnih ukrepih, glede zagotavljanja priporočenih medsebojnih razdalj pa ugotavljajo, da v praksi ni dosledno upoštevano. Glede zagotavljanja zaščitnih mask so odkrili, da jih delodajalci niso vedno zagotavljali. Ponekod, ker naj jih ne bi mogli priskrbeti, v posameznih primerih so jih delavcem zagotovili takoj po opozorilu inšpektorjev. V nekaj primerih pa so delavci zavračali uporabo zaščitnih mask, ker naj bi jih ovirale pri delu.

Nacionalni inštitut za javno zdravje sicer med navodili za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom odsvetujejo splošno uporabo zaščitnih mask, saj naj bi bile namenjene predvsem zdravstvenim delavcem, ki prihajajo v stik z osebami s sumom na okužbo, ter bolnikom, da zaščitijo druge pred širjenjem bolezni.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!