Koronavirus nam je v marsikaterem pogledu dodobra pretresel temelje. Tudi na povsem osebni ravni so se mnogi začeli spraševati, ali jim delo, ki ga opravljajo, še predstavlja zadovoljstvo. V številnih državah že nekaj mesecev beležijo zanimiv trend, ko ljudje zapuščajo svoja delovna mesta in iščejo boljše pogoje, višjo plačo ali celo povsem spremenijo karierno smer. 

Po drugi strani gospodarstvo počasi okreva in delodajalci, ki so morali svoje zaposlene med epidemijo dati na čakanje ali celo odpuščati, se zdaj spopadajo s pomanjkanjem primernega kadra. Tudi pri nas se dogaja podobno, o čemer smo nedavno že poročali:

Gre za obsežno in kompleksno težavo, s katero se soočajo delodajalci in ki je pogojena tako s spremenjenimi razmerami na trgu dela kot tudi z epidemiološko situacijo, v kateri se nahajamo. 

Delovne sile marsikje primanjkuje, tako da se večina podjetij trenutno sooča s težavami pri kadrovanju. Delodajalci za nekatera delovna mesta skorajda ne morejo najti kandidatov. "Selekcijski proces, s katerim bi delodajalci izbrali najustreznejšega novega sodelavca, so za večino kadrovikov le spomin," nam je zatrdila svetovalka za kadre Milena Pervanje. 

Kot pravi, takšne razmere vsekakor dajejo zaposlenim in iskalcem zaposlitve drugačno pogajalsko izhodišče, kot so ga imeli še pred nekaj leti. "Managerji, ki še vedno živijo po načelu, da 'tam zunaj ljudje stojijo v vrsti in čakajo na službo', bodo slej kot prej trdo pristali in tako vodstva podjetij kot tudi kadrovski strokovnjaki v teh podjetjih bodo še kako pozorni na dober sloves podjetij kot delodajalcev," je prepričana. 

Na vprašanje, kdaj je najboljši čas za pogajanje za napredovanje v službi oziroma za boljše pogoje in višjo plačo, preprostega odgovora ni. "Najboljši čas je odvisen od različnih dejavnikov in okoliščin, v katerih se nahaja podjetje, pa tudi zaposleni, ki si želi napredovanje in višjo plačo. V podjetjih, kjer načrtno izvajajo kadrovsko politiko, so strokovne kadrovske strukture aktivni sokreatorji kariernih načrtov ključnih kadrov in imajo jasno začrtane karierne poti – tako v strokovnem kot v finančnem smislu," pravi strokovnjakinja na področju kadrovanja. 

Kjer takšnega načrtnega dela s kadri ni, pa je po njenem mnenju pravi čas za tak pogovor med zaposlenim in nadrejenim denimo ob letnih razgovorih. Če jih seveda v podjetju izvajajo. Primeren trenutek za pogovor o tem je tudi denimo ob zaključku uspešnega projekta, ob obletnici zaposlitve, ob pohvali poslovnega partnerja ali sodelavcev ali ob kakšni drugi priložnosti, ki zaposlenega daje v pozitivno luč. 

Kako se pripraviti na tovrstna pogajanja?

Kot pravi naša sogovornica, so priprave na pogajanja o napredovanju in višji plači več kot nujna. Vedeti moramo, kakšen je naš doprinos podjetju, kaj si želimo in kakšna so realna pričakovanja. Kot pri vsakih pogajanjih, si mora posameznik postaviti cilj. Tega predhodno oblikuje na osnovi:

- svojih potreb,

- dodane vrednosti, ki jo prinaša podjetju in

- primerljivih plač pri konkurentih ali na podobnih delovnih mestih.

"Pogajalska pozicija je tako dobra, kot so dobri argumenti, ki jih pripravi zaposleni. Seveda si mora oblikovati tudi 'plan B' in se pripraviti tudi na zavrnitev pobude in negativen odgovor kljub argumentom. Ali to pomeni, da bo oseba dala odpoved? Se bo sprijaznila z odgovorom in delala naprej ob verjetno manjši zavzetosti? Bo začela iskati novo zaposlitev in izpolnjevala le svoje najnujnejše delovne obveznosti," izpostavlja Pervanje. 

Pri tem pa je dobro, da v pogovoru znamo modro predstaviti svoja pričakovanja. Kot pri vsakem pogajanju, namreč tudi pri tem obe strani praviloma stremita k izidu, s katerim bosta zadovoljna oba. Hkrati pa je seveda pričakovano, da se bosta obe strani do neke mere prilagodili in poiskali neko srednjo pot. 

"Pogajanja za napredovanje je smiselno začeti vedno in povsod, ko zaposleni občuti nezadovoljstvo in si želi nekaj več," pravi Pervanje, pri tem pa sektor ne igra nobene vloge. Poznati pa moramo realnost, torej ponudbo in povpraševanje po delovni sili v izbranem sektorju. 

Včasih napredovanje ni povezano zgolj z višjo plačo, pač pa zaposleni išče nove izzive. "Znano dejstvo je, da ima višja plača pozitiven učinek na zavzetost zaposlenega le določeno obdobje, potem pa ta zbledi. Strokovni izziv, večja odgovornost, vključenost v aktivno soodločanje in priznanje za dobro opravljeno delo v nematerialni obliki imajo dolgoročnejši učinek," pravi strokovnjakinja. Sama v zadnjem času prejema veliko vprašanj prav v povezavi s kariernim napredovanjem. 

Če želi delodajalec obdržati zaposlenega, ki morda razmišlja o menjavi zaposlitve, je lahko prav napredovanje tisto, s čimer ga obdrži. Marsikdo bo namreč raje poiskal možnost za dosego zadovoljstva pri obstoječem delodajalcu, kot pa da se poda v iskanje nove zaposlitve.