Takšni podatki so še posebej zanimivi v času, ko je Evropska komisija, ki jo vodi Portugalec Jose Manuel Barosso, zaprosila za 4,9-odstotno povečanje proračuna. In to v času, ko se večina članic bori z rekordnimi dolgovi, ko nekatere države že potrebujejo mednarodno pomoč, da ne bankrotirajo, druge pa so na robu bankrota.

Vsekakor smo prepričani, da bodo evropski uradniki tudi ob povišanem proračunu ali prav zaradi njega brez težav našli nove kreativne načine zapravljanja denarja. Dobro jim je šlo že z obstoječimi milijoni!

30 milijonov evrov je Unija do zdaj namenila za projekt MyCopter, v okviru katerega na nemškem inštitutu Max Planck razvijajo osebno zračno vozilo. Kot kaže, je to le začetni vložek, saj naj bi znanstveniki projekt končali šele v 30 letih. Končni izdelek naj bi sicer rešil težave s prenatrpanimi cestami, ljudje pa so besni, da Unija denar zanj zapravlja ravno med največjo krizo.

Še bolj kot ta projekt je najbrž vprašljivo zapravljanje pol milijona evrov za plesni projekt v Burkini Faso. Ali deset milijonov evrov za projekt vzpostavitve zavoda za zaposlovanje na Maliju, kjer je delo do zdaj skupno našlo šest ljudi.

Na stari celini je bil med bolj vprašljivimi še projekt potujočega osla Asina, ki je za sedem milijonov evrov potoval po Nizozemski in se srečeval z osnovnošolci, ki naj bi jih "učil" o raznolikosti evropskih identitet. Pisal je celo blog! Nekako tako je: "Nocoj sem spal pod drevesom. Ko sem se zjutraj zbudil, so me druge živali gledale nekam čudno. Zdaj vem, kako se počutijo pripadniki drugih kultur na Nizozemskem!"

Potem imamo še primer kmeta, pri katerem sicer ne bode v oči znesek, ampak pomanjkljiva zakonodaja. Tako je švedski kmet dobil 200 evrov subvencije na hektar za gojenje indijske konoplje, iz katere naj bi nato izdelali vrvi. V tej vrsti konoplje je sicer le malo opojne snovi, a to ni ustavilo kmeta, da ne bi hitro pozabil na vrvi in jo prodal za drugačne namene. V pogodbi namreč ni bilo zapisano, komu in za kaj jo mora prodati.

41 milijonov evrov je šlo leta 2008 za vzpostavitev informacijskega centra, v katerem za poln delovni čas dela 17 ljudi, ki naj bi prebivalcem Evropske unije odgovarjali na njihova vprašanja. Povprečna letna plača je znašala 90.000 evrov, izkazalo pa se je, da zaposleni ne vedo odgovorov niti na najbolj preprosta vprašanja, kot je na primer tisto o pokojninskih stebrih in reformah.

In potem so tukaj še podjetni Italijani, ki so leta 2002 dobili subvencije za vzgojo pomaranč in pridelavo soka, a so kasneje tudi v Bruslju ugotovili, da ni nikoli bilo ne pomaranč ne soka. So pa zaprli sedem nadobudnih kmetov.

Veliko niso zaostajali niti Španci. Evropska unija je njihovi misici Angeli Cristini Canas Duran leta 2006 namenila 7000 evrov. Služili naj bi kot začetni kapital za njeno podjetje, ki se ukvarja z manekensko dejavnostjo.

725.000 evrov je šlo za telesne skenerje, ki jih na letališčih kasneje niso postavili. Tako so končali v kleti. Neuporabljeni, seveda.

Leta 2009 je Komisija za svoje zaposlene in njihove družine organizirala počitnice v letovišču na Papui Novi Gvineji in v Gani. V letovišču s petimi zvezdicami Palm Garden Resort so organizirali srečanje z vietnamsko delegacijo, ki je štela 44 ljudi.

Lokacija naj bi odločilno pripomogla k uspešnosti pogovorov.
Podatki, ki jih je objavil The Bureau of Investigative Journalism, so razjezili tudi avstrijskega evropskega poslanca Martina Ehrehauserja, ki je razočaran nad razsipnim zapravljanjem evropskih birokratov za najdražje hotele in počitnice. "To dela še večji prepad med povprečnim Evropejcem in bruseljskim birokratom!"

Tukaj je še deset primerov, za kaj je bil denar na koncu zapravljen:

1. Dragulji
Komisija je med letoma 2008 in 2009 za darila, med katerimi so tudi Tiffanyjevi dragulji, nalivna peresa in manšetni gumbi, zapravila 20.000 evrov.

2. Fantazijsko mesto
Šala, da Evropska unija sofinancira skoraj vsako "pasjo procesijo", v tem primeru ni daleč od resnice. Nekaj več kot 85.000 evrov je šlo za izdelavo računalniške različice švedskega mesta Malmo, ki naj bi nato služilo kot podlaga za računalniško igrico. Ta med oboževalci tovrstne zabave ni naletela na omembe vreden odziv.

3. Hoteli
Še en primer: Barroso in njegova osemčlanska delegacija sta za štiri noči v hotelu Penninsula v New Yorku zapravila 28.000 evrov.

4. Letalo
Barrosov kabinet je potreboval le devet mesecev, da so ustvarili račun za 249.000 za najem zasebnega letala. Med drugim so z njim leteli tudi na konferenco o podnebnih spremembah.

5. Počitnice na snegu
Na stroške Komisije so si jih privoščili komisarji, nekaj zaposlenih in njihove družine.

6. Teološke raziskave
Evropska komisija je porabila 2.000 evrov za projekt oxfordske univerze, katerega namen je bil definirati boga.

7. Zabave
300.000 evrov je šlo zanje. Absolutni rekord? 75.000 evrov za divjo noč v Amsterdamu.

8. Oglasne kampanje
23.977 evrov je šlo v Srbijo, za kampanjo, ki je temeljila na uporabi nemega filma, promovirala pa naj bi neverbalno komunikacijo.

9. Pasji fitnes
Unijo je stal 160.000 evrov, z evropskimi sredstvi pa so ga gradili na Madžarskem. A najhujše šele pride: odprli ga niso nikoli.

10. Laserji
Osem tisočakov evropskih davkoplačevalcev je šlo za nakup laserjev Supply of Fast Light Pulser. Za kaj so jih potrebovali, ni znano.