Družinski člani umrlega lahko prejemajo družinsko pokojnino po njem, če je bil pred smrtjo uživalec predčasne, starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja ali uživalec pravic na podlagi invalidnosti. Če je umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ni omenjenega pogoja – upravičenci pridobijo pravico do pokojnine po njem ne glede na to, koliko pokojninske dobe je dopolnil, določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

Upravičenci uveljavljajo pravico do družinske pokojnine z vlogo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) bodisi elektronsko bodisi pisno. Namenjena je družinskim članom, ki jih je umrli preživljal pred smrtjo, in po njegovi smrti lahko med drugimi pridobijo pravico do družinske pokojnine otroci, pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je preživljal; v zadnjih treh primerih so lahko starši sicer še živi, a so nezmožni za delo. Kot tovrstna nezmožnost se šteje prva kategorija invalidnosti.

Upravičenci lahko pokojnino prejemajo do 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do 26. leta starosti. Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolnjuje pogojev za nadaljnji vpis, ima pravico do prejemanja pokojnine do konca naslednjega šolskega leta. Če so po dopolnitvi 15. leta prijavljeni pri Zavodu za zaposlovanje, jo lahko prejemajo do polnoletnosti, ne glede na starost pa so do nje upravičeni tudi otroci, nezmožni za delo. Družinske pokojnine pa ne more pridobiti otrok, ki je ob smrti umrlega, po katerem bi uveljavil pravico, že poročen, saj ga je dolžan preživljati zakonec. Pravice prav tako ne more pridobiti, če je s pravnomočno sodno odločbo obsojen za naklepno kaznivo dejanje uboja umrlega.

Višina je odvisna od števila in vrste družinskih članov upravičencev

Družinska pokojnina se odmeri od osnove pokojnine v odstotku, katerega višina je odvisna od vrste in števila družinskih članov. Za enega družinskega člana se odmeri v višini 70 odstotkov, za dva v višini 80 odstotkov, za tri v višini 90 odstotkov in za štiri ali več v višini 100 odstotkov. 

Če imajo pravico do družinske pokojnine samo otroci ali samo drugi družinski člani, se družinska pokojnina razdeli na enake dele glede na število družinskih članov. Torej, če imajo poleg otrok pravico do družinske pokojnine tudi drugi družinski člani, se otrokom odmeri določena družinska pokojnina in se jim jo razdeli na enake dele.

Drugim družinskim članom medtem pripada morebitni ostanek osnove za odmero družinske pokojnine, ki se prav tako razdeli na enake dele glede na število družinskih članov. Če razdelitev na enake dele ni mogoča, preostanek zneska pripada najstarejšemu družinskemu članu, so pojasnili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

Če je do družinske pokojnine upravičen tudi vdovec ali vdova, veljajo za odmero posebna pravila. Če je poleg otrok upravičen/-a tudi vdova ali vdovec, se pokojnina določi v sorazmernem delu, odmerjenem od osnove v odstotku in določenem glede na število družinskih članov, med katere se šteje tudi vdova oziroma vdovec. Vdovska pokojnina se odmeri v višini 70 odstotkov osnove za njeno odmero. Preostanek osnove je družinska pokojnina, do katere so upravičeni drugi družinski člani. Morebitni preostanek osnove za odmero družinske pokojnine pripada drugim družinskim članom.

Otroku, ki je izgubil oba starša, se družinska pokojnina odmeri po staršu, ki je imel višjo, in sicer v višini 100 odstotkov osnove za njeno odmero. Več otrokom, ki so izgubili oba starša, pa se odmerita dve družinski pokojnini po vsakem od njiju v višini 100 odstotkov osnove za njuno odmero in se razdelita v enakih sorazmernih delih glede na število otrok. Če razdelitev na enake dele ni mogoča, pripada preostanek zneska najstarejšemu otroku, je pojasnjeno na spletni strani ZPIZ.

Z zakonom je tudi zajamčena odmera družinske pokojnine od pokojnine umrlega, odmerjene v določeni višini pokojninske osnove. Najnižja osnova za odmero družinske pokojnine v letu 2020 je bila tako pokojnina, odmerjena najmanj v višini 34 odstotkov pokojninske osnove, v letu 2021 je pokojnina, odmerjena najmanj v višini 35 odstotkov pokojninske osnove, in v 2022 pokojnina, odmerjena najmanj v višini 36,5 odstotka pokojninske osnove.

Kaj pa je v primeru smrti starša, ki še ni izpolnil pravice do pokojnine? Kakšna morebitna socialna pomoč pripada otrokom umrlega?

V primeru smrti staršev, ki še niso izpolnili zakonskih pogojev za pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, otroci oziroma preostali družinski člani, ki so določeni kot upravičenci, ne pridobijo pravice do družinske pokojnine, ker niso izpolnjeni splošni pogoji na strani umrlega. Tedaj so na voljo drugačne možnosti za pomoč.

"Oseba, ki nima dovolj sredstev za preživetje, lahko uveljavlja pravice iz javnih sredstev na pristojnem centru za socialno delo. Pravice, ki jih pod določenimi pogoji lahko uveljavlja samska oseba, so: pravica do denarne socialne pomoči, pravica do varstvenega dodatka, pravica do izredne denarne socialne pomoči, pravica do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravica do subvencije najemnine. Kadar ima oseba družino, pa lahko uveljavlja pravico do otroškega dodatka, državne štipendije, subvencijo plačila vrtca ter subvencijo malice in kosila za otroka," so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Za pomoč zaprosijo pri centrih za socialno delo, kjer presojajo o upravičenosti in višini pomoči.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!