V norveški prestolnici Oslo so se odločili za drzno potezo. Zaradi velike onesnaženosti želijo čim več prebivalcev navdušiti nad kolesarjenjem. Januarja so napovedali, da bodo celo podelili finančna sredstva tistim, ki bodo želeli kupiti električno kolo. 

Vsak, ki bo vložil vlogo za dodelitev sredstev, bo prejel več kot 1130 evrov. Sliši se veliko, a glede na cene tovrstnih koles je treba vedeti, da bodo tisti, ki se bodo za tak nakup odločili, iz svojega žepa vložili veliko denarja. Cena električnih koles se namreč giblje od 2270 do 5700 evrov. 

Zanimivo je, da oblasti, kljub podeljeni subvenciji, od prejemnikov ne bodo zahtevale zmanjšanje vožnje z avtomobilom. Prav tako so do subvencije upravičeni vsi, ne glede na njihove finančne zmožnosti. 

Poleg tega so oblasti sporočile, da bodo letos v kolesarsko infrastrukturo celotne države vložile 950 milijonov evrov. 

Polovica novih avtomobilov na Norveškem električnih

Polovica novih avtomobilov, ki so jih letos registrirali na Norveškem, je bilo električnih ali hibridnih, so danes sporočile tamkajšnje oblasti. Po besedah ministra za podnebje in okolje Vidarja Helgesena je to dokaz, da zelene transportne politike delujejo. Država ima sicer največje število električnih avtomobilov na prebivalca.

"Gre za mejnik na poti Norveške do flote električnih avtomobilov," je dejal Helgesen. Enega pomembnejših mejnikov so pred tem zabeležili decembra, ko je na norveške ceste zapeljal stotisoči električni avtomobil.

17,6 odstotka januarja registriranih vozil je bilo električnih, 33,8 odstotka pa hibridnih. Februarja sta ta deleža upadla na 15,8 oziroma 32 odstotka, kar pa je po ocenah ministrstva še vedno zelo dober rezultat.

Norveška, največja proizvajalka nafte v zahodni Evropi, je nekoliko paradoksalno že pred časom uveljavila politiko, ki kupcem čistejših vozil nudi vrsto spodbud. Med drugim so takšna vozila oproščena skoraj vseh davkov in cestnin, brezplačno pa se lahko vozijo tudi s trajekti in parkirajo na javnih parkiriščih. Voziti smejo tudi po pasovih, sicer namenjenih avtobusom.

Še desetletje nazaj so norveške oblasti zagovarjale ravno nasprotno politiko. Leta 2006 so voznike namreč spodbujale, naj namesto vozil z bencinskim motorjem izberejo tiste z dizelskim, saj so takrat veljala za okolju bolj prijazna. Medtem ko dizelski motorji proizvedejo manj ogljikovega dioksida, pa bolj prispevajo k izpustom dušikovega.