Približno 131.000 zavarovanih oseb (6,2 odstotka) v Sloveniji nima izbranega osebnega družinskega, otroškega ali šolskega zdravnika. Po celotni državi je manj kot 200 osebnih zdravnikov, ki so po veljavni ureditvi še dolžni sprejemati nove, saj (še) ne dosegajo minimalnega števila opredeljenih zavarovancev, in skupno bi bilo za zadostno preskrbljenost treba dodati še več kot 200 timov, kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Medtem mnogi opozarjajo, da uradni podatki ne držijo in da skorajda ni osebnega zdravnika, ki bi sprejemal nove paciente. Pred mesecem dni je zaživela nova spletna aplikacija zdravniki.sledilnik.org, ki so jo s pomočjo podatkov ZZZS in zdravnikov vzpostavili v Znanstvenem društvu Sledilnik za digitalen in preglednejši prikaz zdravnikov, ki še sprejemajo paciente. In pregled aplikacije pokaže, kako resno je stanje. Najslabše je v večjih mestih, kot so denimo Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in Koper, kjer skorajda nihče več ne sprejema, medtem ko je v manjših krajih še nekaj "prostih" zdravnikov. "Največje pomanjkanje družinskih zdravnikov in pediatrov je v območni enoti ZZZS Ljubljana, sledijo Maribor, Kranj in Celje, medtem ko primanjkljaj v ostalih znaša med 10 in 20 timov. Evidentne so tudi razlike med občinami v območnih enotah ZZZS ter tudi med pomanjkanjem pediatrov in družinskih zdravnikov, veliko pa je odvisno tudi od trenda upokojevanja trenutnih družinskih zdravnikov in pediatrov," so razložili na zdravstvenem ministrstvu.

Vztrajno večanje števila pacientov, ki zaradi pomanjkanja ne morejo izbrati osebnega zdravnika, ni težava, ki bi nastala z danes na jutri. Številni nanjo opozarjajo že vrsto let in pacienti se vseskozi obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic. Zastopnici za Ljubljano, Mojca Mahkota, ter za Dolenjsko in Belo krajino, Zlata Rebolj, mesečno prejmeta med pet in deset pritožb pacientov brez možnosti izbire osebnega zdravnika, med epidemijo covida-19 pa se je stanje še poslabšalo. Po opozorilih ljubljanske zastopnice se je "več pacientov v državi znašlo v neenakopravnem položaju in jim niso zagotovljene zakonske pravice glede uveljavljanja zdravstvenih storitev na primarni ravni. Ne gre samo za reševanje akutnega zdravstvenega stanja, ampak tudi za preventivne zdravstvene programe, ki jih izvajajo osebni zdravniki." Dolenjska zastopnica je pripomnila, da je (bil) v času ukrepov že tako ali tako zelo otežen dostop do osebnih zdravnikov, in pacienti brez izbranega zdravnika imajo po njenih izkušnjah največ težav pri uveljavljanju bolniške odsotnosti. Z ovirami se nenehno srečujejo tudi starejši, ki niso mobilni in so manj računalniško pismeni, zato elektronska pošta ali kakšen prost zdravnik v oddaljenem manjšem kraju ne predstavljata rešitve.

Tudi neopredeljenim pacientom morajo pomagati

131.000 pacientov je torej brez osebnega zdravnika (bodisi so ostali brez njega bodisi ga sploh še niso mogli izbrati), čeprav imajo zakonsko pravico do proste izbire. Srečujejo se s težavami, velikokrat ne vedo, kam se obrniti, ko potrebujejo zdravniško obravnavo. Pristojni svetujejo, naj se najprej obrnejo na zdravstveni zavod, v katerem so bili do zdaj opredeljeni, in pomagali jim bodo po svojih zmožnostih. Praviloma imajo ob odhodu obvestila dosedanjega zdravnika, ki vključujejo pojasnila in dodatne informacije, kako naprej. Zagotavljati pa morajo nujne oziroma potrebne zdravstvene storitve (vključno z izdajo napotnice, recepta za zdravila, bolniškega lista in podobno).

Na ZZZS torej poudarjajo, da morajo izvajalci zdravstvenih storitev "zavarovanim osebam zagotavljati nujne oziroma neobhodne zdravstvene storitve (sem sodi na primer tudi izdaja bolniškega lista, zdravil na recept, napotnice in podobno), četudi nimajo izbranega osebnega zdravnika. V nasprotnem primeru kršijo pravice zavarovanih oseb, zato se lahko v zvezi s tem pritožijo pri konkretnemu izvajalcu, zastopniku pacientovih pravic ali območni enoti ZZZS." Obenem so izpostavili, da so plačane tudi storitve, opravljene za neopredeljene paciente. Medtem morajo nujno zdravniško pomoč nuditi v urgentnih centrih in na drugih urgentnih oddelkih, kjer pacientu ne smejo zavrniti pregleda. A po pregledu na urgenci nastane težava pri zaposlenih in delovno aktivnih pacientih, če potrebujejo bolniški list, ko jim recimo priporočijo počivanje ali celo zdravljenje v bolnišnici.

Zdravnika je mogoče izbrati tudi zunaj regije stalnega bivališča, to pa – kot že zgoraj omenjeno – ni vedno mogoče ali optimalno. Pomanjkanje je prisotno po vsej Sloveniji in iskanje zdravnika kje daleč za marsikoga ne pride v poštev, kajti lažje je imeti zdravnika blizu kraja bivališča in za starejše je izbiranje v oddaljenih krajih skorajda nesmiselno. "Zdravnika je mogoče imeti zunaj svoje regije, vendar rešitev pomeni okrnjenost nekaterih storitev (na primer hišni obisk, redne kontrole, preveze, zdravljenje akutnega obolenja), predvsem tistih, ki so povezane s prevozom bolnikov," se zavedajo na ministrstvu. Pacienti se zato po njihovih podatkih  tudi ob nenujnih težavah pogosto obračajo na urgenco, ob potrebi po nujni medicinski pomoči pa obiščejo najbližjo službo nujne medicinske pomoči.

Ena od možnosti je obisk zasebnika, če si lahko pacient privošči samoplačniško storitev. Povračila nenujnih stroškov ZZZS ne nudi; pri zasebniku zunaj mreže javne zdravstvene službe lahko zavarovana oseba uveljavlja le nujne zdravstvene storitve, ZZZS pa zagotavlja povračilo v višini cene, o kateri se dogovori z izvajalci v javnem zdravstvu. Cene določijo izvajalci zdravstvene dejavnosti sami in po pregledu naključno izbranih cenikov je razvidno, da je treba za osnovni pregled odšteti okoli 150, 200 evrov, za celostni preventivni pregled, ki med drugim zajema tudi laboratorijske preiskave, ultrazvočne in rentgenske preglede, ginekološki oziroma urološki pregled ter pregled črevesja in srca, pa med približno 1000 in 2000 evrov. Pregled črevesja stane 500–600 evrov, kardiološki pregled 450–500 evrov, ultrazvok ali rentgen nekaj deset ali nekaj sto evrov, odvisno od predela telesa. Pregled določenih vrednosti v krvi se za posamično laboratorijsko preiskavo giblje v razponu nekaj evrov, pregled urina ali blata stane okoli deset, preverba tumorskih markerjev pa okoli 30 evrov.

Kaj je vzrok za pomanjkanje osebnih zdravnikov?

A zavarovanci vplačujejo v obvezno zavarovanje in imajo zakonsko zagotovljeno pravico do proste izbire zdravnika v javnem zdravstvu. V ZZZS tako ne vidijo rešitve v vzpostavljanju vzporedne zasebne mreže zasebnikov, "v kateri bodo pacienti zaradi visokih cen obsojeni na doplačevanje, temveč v krepitvi mreže javne zdravstvene službe z odpiranjem dodatnih ambulant." Res je – samoplačniških storitev si marsikdo ne more privoščiti, zato je treba rešitve iskati v javnem zdravstvu. Še prej pa je treba poiskati vzroke. Nekaj jih je jasnih, denimo staranje prebivalstva in posledično povečanje potreb po zahtevnejši oskrbi ter na drugi strani upokojevanje zdravnikov. Določene pa deležniki vidijo različno.

Po ocenah ZZZS je eden od glavnih razlogov za pomanjkanje osebnih zdravnikov pravica, da lahko zdravnik pacienta zavrne pri 1895 glavarinskih količnikih, kar pomeni pri okoli 1300 pacientih. Po njihovih navedbah se "namreč številni družinski zdravniki dosledno odločajo, da opredeljujejo paciente le do limita". Zato v ZZZS pozivajo k vnovičnem razmisleku "veljavne ureditve, ki vključuje matematične algoritme, po katerih mora upokojenega zdravnika z nadpovprečnim številom opredeljenih oseb v končni posledici nadomestiti približno 1,5 zdravnika s podpovprečnim številom opredeljenih oseb." Predstavniki zdravnikov, med njimi Zdravniška zbornica, Mladi zdravniki ter Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, po drugi strani opozarjajo, da so osebni zdravniki preobremenjeni in izgoreli, da delajo nadure in opravljajo dežurstva ter da imajo preveč dela z nepotrebno administracijo.

Zdravnikov primanjkuje tudi zaradi premalo študentov družinske medicine in tudi razpisi za specializacijo družinske medicine že več let ostajajo nezapolnjeni. Po predlogu zdravnikov je bil sicer leta 2021 uveden dodatek k osnovni plači za vpis specializacije iz družinske medicine, a je večina mest za specializacijo še vedno nezasedenih. Mladi zdravniki so v anketi med razlogi, zakaj se ne odločajo za družinsko medicino, našteli slabe delovne razmere, delo na več deloviščih, dežurstva, izmensko delo in prostorsko stisko v zdravstvenih domovih.

"Samo na področju družinske medicine, kjer je največje pomankanje zdravnikov, je bilo v obdobju med letoma 2011 in 2020 za specializacijo razpisanih 940 mest, zasedenih pa le 638, kar pomeni, da je tretjina ostala nezasedena," so opisali na Zdravniški zbornici. Obenem so v obdobju med 1. oktobrom 2008 in 1. marcem 2021 imeli še 73 trajnih prekinitev specializacije iz družinske medicine, kar 35,6 odstotka vseh, in specializanti se za trajno prekinitev večinoma odločijo po vpisu druge specializacije. Skrb vzbujajoče je, ker v prihodnjih petih letih ne pričakujejo izboljšanja stanja, "kvečjemu se bo primanjkljaj specialistov še povečeval". Istočasno zdravniki odhajajo v tujino in obstaja bojazen, da bo "zaradi nekonkurenčnih pogojev zaposlitve pri nas" zaposlitev na tujem tudi v prihodnje iskalo precej zdravnikov.

Nekaj zdravnikov tudi mi "uvozimo" iz tujine, a na Zdravniški zbornici pravijo, da sicer prihajajo v Slovenijo, "vendar ne v zelo velikem številu. Bližnje države (Avstrija, Nemčija in druge) so zaradi boljših finančnih, pa tudi delovnih razmer veliko bolj konkurenčne. Če bi želela Slovenija postati bolj konkurenčna za tuje zdravnike, bi torej morala izboljšati tako delovne razmere kot tudi financiranje." Slišati je tudi opozorila o preveč zapletenih pogojih, saj sta postopka nostrifikacije diplome in pridobitve specializacije dolgotrajna.

Na ministrstvu za zdravje zatrjujejo, da si prizadevajo prepoznati in odpraviti administrativne in druge ovire, "ki so (v preteklosti) privedle do dolgotrajnosti postopkov priznanja v tujini pridobljene poklicne izobrazbe ali poklicne kvalifikacije". Nedavno se je zgodil premik pri znanju slovenskega jezika, ki se bo lahko po 1. juniju 2022 dokazovalo tudi s potrdilom Zdravniške zbornice o uspešno opravljenem preizkusu. "Prav omenjeni preizkus je bil pogosto prezahteven zaradi zahtevanega znanja s področja slovenskega jezika, ki ni povezano z delom v zdravstvu," so izpostavili.

Problem naj ne bi bil v denarju. Razpisi so in po zagotovilih ZZZS je tudi denar, a preprosto ni osebnih zdravnikov. "Leta 2021 je bil ZZZS v celotni Sloveniji pripravljen plačati 13,42 dodatnega tima splošne oziroma družinske ambulante in 7,22 dodatnega tima otroškega oziroma šolskega dispanzerja. A izvajalci med letom na javni razpis ZZZS niso oddali ponudb, ker izobraževalnemu sistemu ni uspelo zagotoviti tolikšnega števila novih specialistov, ki bi v lani zaključili specializacijo in se zaposlili pri izvajalcih. Lani so bile tako uspešno oddane vloge za le sedem dodatnih timov splošne oziroma družinske ambulante in 1,8 dodatnega tima otroškega oziroma šolskega dispanzerja," so razložili. Konec januarja so objavili nov razpis v vrednosti 13,1 milijona evrov letno, odziv bo znan po zaključku.

Kje so rešitve in kakšni so ukrepi zaradi pomanjkanja osebnih zdravnikov?

Problem pomanjkanja družinskih zdravnikov je tako značilen za celotno Slovenijo in po ocenah ZZZS bi za ohranitev primerljive dostopnosti potrebovali okoli 220 zdravnikov družinske medicine, ki pa jih izobraževalni sistem (medicinska fakulteta in sistem specializacij) ter "uvoz" iz tujine v naslednjih nekaj letih nista zmožna zagotoviti. Na ZZZS vidijo dokaj hitro rešitev v vsaj začasni zamrznitvi dogovora o glavarinskih količnikih. Po njihovem mnenju bi bilo treba povečati vpis na medicinsko fakulteto, optimizirati potek specializacije družinske medicine, ki naj v zadnjih letnikih poteka na primarni ravni, in ne na klinikah, ter vključiti specializante v 2. in 3. letniku, pozitivno promovirati poklic zdravnika na primarni ravni in obenem uvažati zdravnike iz tujine.

Nanizali so, da bi k izboljšanju prispevale tudi naslednje spremembe: "prenova kurikuluma specializacij družinske medicine, prenos kompetenc z družinskih zdravnikov na zdravstveno nego, povečanje učinkovitosti dela referenčnih ambulant, ki je del tima družinske medicine, notranje organizacijske izboljšave v zdravstvenih domovih, denimo z optimizacijo telefonskega komuniciranja ter z uvajanjem klicnih centrov in spletnih aplikacij za naročanje in komunikacijo zaradi obvladovanja obsega vprašanj pacientov". Zavedajo se, da določena administrativna bremena ostajajo, a dodajajo, da vseskozi pripravljajo nove posodobitve oziroma izboljšave za ambulante družinske medicine, "ki pa se v marsikaterem zdravstvenem domu počasi in slabo implementirajo (obnovljiva naročilnica za medicinske pripomočke, trajna in podaljšana napotnica itd.)".

Problematika pomanjkanja družinskih zdravnikov in zlasti odklanjanja zavarovanih oseb pri družinskih zdravnikih zahteva sistemsko ukrepanje na ravni države, zlasti na ravni ministrstva za zdravje. "Glede na informacije izvajalcev zdravstvene dejavnosti so vzrok za pomanjkanje velike obremenitve pri delu (predvsem administrativne), saj je treba poskrbeti za vse paciente. Težavo predstavlja tudi nadomeščanje odsotnega zdravnika, saj naročenih obiskov ni mogoče kar odpovedati," se zavedajo na ministrstvu za zdravje in zatrjujejo, da so sprejeli več ukrepov za olajšanje dostopa do izbranega zdravnika.

Mlad kader želijo pritegniti s plačilom, tako da so zdravniki, ki jim je bila na podlagi nacionalnega razpisa ali na podlagi razpisa za izvajalca v letih 2021 in 2022 odobrena specializacija iz družinske medicine, upravičeni do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače specializanta. Dodatno so sprejeli ukrep, da mora zdravnik sekundarij tri mesece izbirnega dela sekundariata opraviti na področju družinske ali urgentne medicine. Hkrati je vsako leto razpisano večje število specializacij iz družinske medicine – tako na nacionalni ravni kot za posamezne izvajalce.

Za lažji dostop do izbranega osebnega zdravnika je vlada decembra 2021 sprejela aneks za lažjo dostopnost, za kar je leta 2021 namenila 24,8 milijona in leta 2022 55 milijonov evrov ter tako med drugim omogočila širitev mreže osebnih zdravnikov za 64,6 tima in dodatni kader za administracijo. "Z omenjenim aneksom je urejena pravna podlaga za zaposlitev in širitve timov osebnih izbranih zdravnikov. Ker pa primanjkuje zdravnikov na primarni ravni, predvsem pa družinskih, je v aneksu sprejeta še možnost dodatnega nagrajevanja timov družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev, ki imajo opredeljenih več zavarovancev, kot določa meja. Tako tudi želimo spodbuditi zdravnike k sprejemanju dodatnih pacientov," so pojasnili na ministrstvu.

Istočasno pa se jim zdi poglavitno primarno raven napraviti privlačnejšo za mlade zdravnike, da se bodo pogosteje odločali za delo na tej ravni. Na Zdravniški zbornici jim odgovarjajo: "Ključni so ustrezna ureditev plač v skladu s primerljivimi sistemi v Evropi, postopno urejanje delovnih razmer in prehod na evropsko direktivo dela 40 + 8 ur, omogočanje več časa za obravnavo pacientov in administrativne razbremenitve. Samo dobre delovne razmere bodo mlade zdravnike zadržale doma, kjer jih zdravstvo nujno potrebuje."

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!