Delo oziroma zaposlitev, ki predstavlja tako pomemben vir za preživetje kot tudi za posameznikov razvoj, danes v veliki meri spreminja svojo stabilnost zaposlovanja in se oddaljuje od tistega, kar smo nekoč poznali. 

"Delo predstavlja podlago, na kateri si posameznik ustvari družinsko življenje. Ti dve področji – eno je povezano z delom in drugo izhaja iz družinske narave – se prepletata in združujeta, hkrati pa tudi vplivata na celoten proces v družini," v začetku pogovora poudari strokovnjakinja Karmen Pevc in nadaljuje, "da si ustvarimo družino, potrebujemo delo oz. zaposlitev, saj le-ta predstavlja sredstvo za preživetje, ki ga dobimo le z delom. Vsak posameznik 'postaja' človek tudi preko dela, ki ga oblikuje in omogoča dostojno življenje."

Pa vendarle delo ni samo trgovanje za denar. Strokovnjakinja meni, da je to morda zato, ker živimo v družbi, ki trži sadove našega dela in ne dela samega, poleg tega pa smo pozabili ali pa nikoli zares cenili dejstva, da namen dela ni zgolj le delo, ampak tudi pomoč pri lastnem razvoju. "Ljudje potrebujemo delo in kot odrasli smo ugotovili, da se z delom, ki ga opravljamo, identificiramo in razvijamo svojo osebno in poklicno identiteto. Vsak človek je namreč enkraten in nosi v sebi svojo življenjsko poklicanost, ki ga žene naprej in motivira," poudari.

Ko se globlje dotakneva pojma poklicne identitete, nam razloži, da "poklicna identiteta nastaja v odnosu posameznika z njegovim socialnim okoljem; le-tega v tem primeru sestavljajo tisti pomembni drugi, katerih položaj v procesu dela je podoben in ki opravljajo podobno delo", in poudari, da je razvoj poklicne identitete mogoč le v primeru, ko je posamezniku dana priložnost vključevanja v družbeno okolje oziroma delovni proces. "To je prostor, kjer posameznik doživlja svojo osebno in socialno potrditev, ki služi kot podlaga, da si lahko ustrezno razvije videnje sebe in sveta, ki mu omogoča razvoj poklicne identitete."

Pevčeva meni, da se premalo zavedamo pomembnosti poklicne identitete v smislu razvoja posameznika in njegove osebne identitete. "Ko pogledamo pobliže ugotovimo, da je izrednega pomena to, kako se posameznik vidi – misli o sebi, ko odhaja na delo, in kako se to odraža na njegovem delovnem mestu," doda. 

Sodobna realnost na trgu dela

V sodobnih pogojih dela se dandanes soočamo s krizo, ki povzroča spremembe v poklicni socializaciji, povezane s spremembami vsebin dela, z negotovostjo v zaposlovanju, odnosih pri delu in nenazadnje pri oblikovanju posameznikove poklicne identitete. "Preprečevanje vključevanja v svet dela povzroča nezmožnost razvoja posameznikove poklicne identitete in njegovega razvoja kot osebnosti. Gre torej za prepletanje razvoja osebne in poklicne identitete," meni sogovornica. 

Na vprašanje o sodobnih kariernih poteh pa odgovori, da te postajajo vse bolj zapletene in negotove, označujejo pa jih predhodne zaposlitve in zmanjševanje zaposlitvenih možnosti. "Če smo v preteklosti govorili o tem, da ima večina ljudi v zreli dobi stabilno poklicno pot, lahko vidimo, da danes srečamo drugačno sliko, da se namesto stabilne kariere vse bolj uveljavlja tako imenovana prehodna kariera." Vse to pa posamezniku povzroča negotovost in posledično spremembe pri razvoju poklicne identitete.

Prilagajanje na trgu dela mora biti hitro

Nedvomno se mora v današnjem času posameznik hitro prilagajati spremembam na trgu dela, biti mora elastičen in fleksibilen. "To so lastnosti, ki so nujne za preživetje sodobnega človeka. Vedno znova mora na novo graditi svojo poklicno identiteto, sestaviti smiselno novo podobo samega sebe, izbirati med danimi možnostmi, biti čim bolj kreativen, vpadljiv in nagnjen k tveganju."

Človek 21. stoletja se tako na različne načine spopada z življenjskimi situacijami, ki so polne vzponov in padcev in predvsem brez trdnih temeljev. Hiter razvoj zahteva njegovo celovitost in nove oblike obnašanja na vseh področjih življenja, predvsem na področju poklicnega delovanja.