Težave študentov v epidemiji covida-19 so zelo različne, saj je življenjskih situacij posameznikov toliko, kot je študentov, se zavedajo v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). Izpostavili pa so tri ključne probleme: prvi je pomanjkanje študentskega dela, drugi je bivanjski in tretji je prilagoditev študija zaradi ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa.

Zaradi manj študentskega dela so najbolj prizadeti študentje z najvišjimi stroški, ki se denimo sami preživljajo ali finančno pomagajo staršem. V Sloveniji so tudi študentje starši, ki preživljajo lastno družino, in mnogi plačujejo študij in/ali najemnino. Kar tretjina študentov mora bivati pri zasebnikih, ker v študentskih domovih ni dovolj prostora za vse, in ti od študentov zahtevajo plačilo najemnine, čeprav študijski proces poteka na daljavo in v resnici ne bivajo v najetih stanovanjih. V ŠOS so še izpostavili, da nimajo vsi enakih pogojev kot v študentskih središčih, da imajo mnogi slabši dostop do spleta, računalnika, knjižnice. 

Vlada sicer ukrepa. Za blažitev posledic epidemije covida-19 je določila izplačilo solidarnostnih dodatkov najranljivejšim skupinam, med njimi tudi študentom, za katere je spomladi v prvem valu epidemije prvič predvidela izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov. Čeprav so že tedaj v ŠOS pozivali vlado, naj stori več za študente, danes spomladanske ukrepe ocenjujejo kot zadostne. "K reševanju pa smo pristopile tudi študentske organizacije z razpisom za denarno pomoč in z aktivističnimi akcijami na terenu. Za pomoč študentom v prvem valu smo se vladi tudi zahvalili, ker je študentom določen dodatek vseeno namenila, kar ni samoumevno –še posebej po mednarodni primerjavi."

V zadnjih ukrepih je prišla druga denarna pomoč. S PKP 7 so v drugem valu epidemije prav tako predvideli 150 evrov enkratnega dodatka za študente, a tokrat so v ŠOS pričakovali več. Pričakovali so "trezen razmislek ter sprejemanje bolj kakovostnih in ciljno usmerjenih ukrepov, namenjenih študentom, da bodo lažje prebrodili čas epidemije. Namesto pričakovanega smo dobili predloge zakonodaje, ki znižuje kakovost izobraževanja (podaljševanje akreditacij zasebnim visokošolskim zavodom, razvrednotenje mature), ob tem pa ni videti želje vlade po čimprejšnjem zaključku epidemije in začetku običajnega študija. Ne razumemo, zakaj se po večkratnem premisleku in sprejemanju sedmih paketov zakonodaje ne upošteva skupine študentov s podanimi predlogi."

Študentske organizacije so imele veliko predlogov. Med drugim so v ŠOS za čas trajanja epidemije predlagali enkratni dodatek tudi za slovenske študente, ki študirajo v tujini, in za tuje študente, ki redno študirajo v Sloveniji. Niso bili uslišani; denar bodo dobili le študentje s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki študirajo v Sloveniji. V ŠOS so se neuspešno zavzemali za 80-odstotno nadomestilo za izpad študentskega dela in za pomoč študentom, ki plačujejo tržne najemnine. Na njihov predlog pa so vendarle namenili dodatek dijakom in študentom, ki delajo z bolniki s covidom-19. "Vendar pa ostaja slab položaj preostalih 99 odstotkov dijakov in študentov, ki ne delajo v socialnih in zdravstvenih ustanovah," je opozoril predsednik ŠOS Klemen Peran.

Ministrstvo naštelo ukrepe

Medtem ko študentje opozarjajo na pomanjkanje konstruktivnega dialoga, pa na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport zatrjujejo, da ves čas sodelujejo z mladimi preko ŠOS, Dijaške organizacije Slovenije (DOS) in Sveta vlade za študentska vprašanja. Vzpostavili so študentski forum, v okviru katerega po njihovih navedbah vzpostavljajo dvosmerno komunikacijo s študenti zunaj Sveta za študentska vprašanja. "Vključeni so predstavniki svetov stanovalcev, študentskih svetov, ŠOS," so sporočili.

Poleg ukrepa pomoči v višini dvakrat po 150 evrov so izpostavili, da študentski domovi v času drugega vala epidemije študentom, ki od 19. oktobra 2020 ne morejo bivati v študentskem domu, ne zaračunavajo stroškov bivanja. Tudi v spomladanskem valu epidemije je ministrstvo krilo izpad prihodkov zaradi neizvajanja javnih storitev – gre za oskrbnine za bivanje dijakov in stanarine za bivanje dijakov in študentov višjih strokovnih šol v samostojnim dijaških domovih in dijaških domovih v okviru srednješolskih zavodov. Plačila so bili oproščeni v marcu, aprilu in maju 2020, so sporočili.

"Iz strukturnih sredstev smo podprli razvoj digitalnih tehnologij in opreme, kar se je izkazalo kot ključno v času epidemije. Nadaljevali bomo s financiranjem usposabljanja visokošolskih učiteljev in digitalnega opismenjevanja. Za razliko od nižjih ravni izobraževanja v visokem šolstvu ne zaznavamo toliko težav s strojno opremo, več težav pa predstavlja stabilnost, dostopnost ali kakovost internetne povezave. Druga težava je dostopnost programske opreme, do katere študentje sicer dostopajo v visokošolskih zavodih. V ta namen smo javnim visokošolskim zavodom namenili dodatna sredstva za zagotovitev ustrezne opreme IKT, vključno z licencami, in jih pozvali, naj razvijajo dostope na daljavo ("off-campus")," so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje. 

Obenem je ministrstvo pristopilo tudi k izvedbi 133. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19, po katerem bodo zagotovili informacijsko-komunikacijsko tehnologijo za izobraževanje na daljavo vsem javnim in koncesioniranim visokošolskim zavodom. Doslej so bili po navedbah ministrstva prejemniki javni visokošolski zavodi, in sicer v skupnem znesku 700.000 evrov. "Visokošolske zavode bomo še naprej pospešeno dodatno financirali za pospešitev zagotavljanja usposobljenosti učiteljev in študentov za uporabo tehnologije, pa tudi za razvijanje tehnične podpore na daljavo tako za zaposlene kot za študente," so zagotovili. Izpostavili so tudi primer digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, katere vzpostavitev in delovanje so financirali.

ŠOS je v času od razglasitve epidemije marca letos vladi in državnemu zboru v sprejem predlagal 39 ukrepov. Med njimi ni bil uslišan predlog za nadomestilo za izpad dohodkov iz študentskega dela, tudi stroški najemnin pri zasebnikih ostajajo na plečih študentov. Dodatek za študente je enkraten, čeprav je izpad dohodkov od študentskega dela obsežen, v mnogih primerih verjetno tudi dolgotrajen. Po raziskavi Evroštudent so povprečni mesečni stroški študenta več kot 500 evrov in v ŠOS opozarjajo, da enkratna denarna pomoč ne bo zadostovala za plačilo šolnin, za plačilo najemnin za bivanje pri zasebnikih, za nakup računalniške opreme za spremljanje študija na daljavo itd.

Soočeni smo s tveganjem, da bodo najbolj ogroženi študentje primorani prekiniti študij, ker enostavno ne bodo zmogli pokriti vseh stroškov izobraževanja. Posledice so lahko resne in hude. Nepopravljive. Nihče si ne želi niti ni nikomur v interesu, da bi študij tudi zaradi epidemije postal privilegij bogatih. V dobro vseh upamo, da bodo to preprečili s premišljenimi, zadostnimi in učinkovitimi ukrepi.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!