Doslej je vlada namenila več milijard evrov za ukrepe in pomoč ob epidemiji covida-19 in po besedah premierja Janeza Janše niso na nikogar pozabili. S protikoronskimi ukrepi so bile zajete različne skupine – otroci, dijaki, študentje, velike družine, vojni invalidi, vojni veterani, brezposelni, upokojenci in drugi –, ki so lahko v primeru socialne ogroženosti upravičene tudi do denarne socialne pomoči. Vse interventne ukrepe v času obeh valov epidemije za brezposelne in za prejemnike denarne socialne pomoči so nanizali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ukrepi za brezposelne

V prvem valu epidemije so brezposelni, ki so izgubili zaposlitev zaradi posledic epidemije in ki niso bili upravičeni do denarnega nadomestila za brezposelnost, po PKP 2 prejeli začasno denarno nadomestilo v višini 513,64 evra bruto, ki so ga lahko uveljavljali do 31. maja 2020. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije (PKP 7), ki je začel veljati 31. decembra 2020, je vnovič uvedel možnost pridobitve začasnega denarnega nadomestila v višini 513,64 evra bruto mesečno. Prejemajo ga brezposelni, ki jim je od 18. oktobra 2020 v času trajanja razglašene epidemije covida-19 prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali ki se jim je iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas in ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev denarnega nadomestila za brezposelnost. Trenutno obdobje upravičenosti do možnosti prejema začasnega denarnega nadomestila je od 18. oktobra 2020 do 17. marca 2021 in v obdobju prejemanja začasnega denarnega nadomestila je brezposelni tudi vključen v obvezna socialna zavarovanja, enako kot prejemniki denarnega nadomestila za brezposelnost. Od bruto zneska začasnega denarnega nadomestila se torej odvedejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter za zaposlovanje in starševsko varstvo, in sicer v višini 21,70 odstotka.

PKP 8 je nato med drugim uvedel tudi začasni ukrep za brezposelne, ki so izgubili zaposlitev od 12. marca 2020 dalje, tako da bodo lahko uveljavljali enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov neto. Upravičenci so brezposelni, ki bodo na dan uveljavitve zakona vpisani v evidenco brezposelnih oseb, ki so izgubile zaposlitev v obdobju od 12. marca 2020 do uveljavitve PKP 8 (pri čemer jim delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi ali volji!), ki na dan uveljavitve zakona tudi še niso sklenili nove pogodbe o zaposlitvi ali pričeli opravljati dela na podlagi drugega pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, ali ki se niso denimo vpisali v register kot samozaposleni. Tujcu z državljanstvom države, ki ni članica Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, se tudi prizna enkratni solidarnostni dodatek, a zgolj, če po zakonu velja za brezposelno osebo in če ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Izplačilo se opravi na podlagi vloge, oddane na Zavodu za zaposlovanje.

Ukrepi za prejemnike socialne pomoči

Med epidemijo so sprejeli tudi določene ukrepe za pomoč prejemnikom denarne socialne pomoči. Med njimi je izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za prejemnike denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka za april 2020 v višini 150 evrov. Upravičenci so bili prejemniki denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka za april 2020 in niso bili hkrati sami upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence ali do tega niso bile upravičene osebe, ki so se poleg njih upoštevale pri ugotavljanju materialnega položaja. Namen je bil izboljšanje socialnega položaja drugih ranljivih skupin oseb, ki imajo nizke dohodke, so pojasnili na ministrstvu.

Obenem so avtomatično podaljšali rok za dokazovanje namenske porabe izredne denarne socialne pomoči in roka za predložitev dokazil. Ukrep je upravičencem do izredne denarne socialne pomoči, ki je niso mogli porabiti zaradi izrednih ukrepov (na primer niso mogli kupiti hladilnika), omogočil daljši čas za porabo denarja. Pomemben podatek je tudi, da se pri denarni socialni pomoči, varstvenem dodatku, zdravstvenih pravicah in subvenciji najemnine ne upošteva premoženje, razen prihranki in vrednostni papirji, enkratni dodatek pa je omogočil pridobitev navedenih pravic tudi osebam, ki do njih niso bile upravičene zaradi lastništva premoženja, in s katerim v času izrednih ukrepov niso mogle razpolagati, so poudarili na ministrstvu.

V drugem valu epidemije so na področju socialnega varstva vnovič sprejeli vse zgoraj navedene ukrepe, razen izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka. Naknadno so uvedli možnost, da lahko ranljive družbene skupine vedno zaprosijo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči tudi za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile. "Epidemija covida-19 in izredni ukrepi, ki so bili posledično sprejeti, predstavljajo višjo silo. Če ima posameznik ali družina zaradi razglasitve epidemije izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, lahko za kritje vloži vlogo za izredno denarno socialno pomoč. Število izrednih denarnih socialnih pomoči za namen višje sile, kamor poleg covida-19 sodijo tudi vdor vode v stanovanje, požar, ekološka nesreča in podobno, torej ne samo covid-19, se je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 povečalo za dobrih 1900 prejemnikov, in sicer največ pri dvostarševskih družinah z dvema otrokoma," so navedli na ministrstvu.

Ali lahko prejem pomoči vpliva na višino socialnega prejemka? Če da, v katerih primerih?

Pomoč za prejemnike denarne socialne pomoči, torej enkratni solidarnostni dodatek, ni obdavčena, lahko pa vpliva na upravičenost do izredne denarne socialne pomoči. Omenjeni solidarnostni dodatek se namreč v skladu z interventno zakonodajo ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči, so pojasnili na ministrstvu.

Tudi od enkratnega solidarnostnega dodatka za brezposelne se ne plača dohodnina, lahko pa vpliva na upravičenost do izredne denarne socialne pomoči. Omenjeni solidarnostni dodatek se namreč v skladu z zakonom ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

Začasno denarno nadomestilo za brezposelnost pa se šteje kot dohodek pri vseh pravicah iz javnih sredstev, ki jih ureja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, znižano plačilo vrtca, državna štipendija, subvencija najemnine, subvencija šolske prehrane, obe zdravstveni pravici po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev), in lahko vpliva na upravičenost do navedenih pravic, so razložili na ministrstvu.

Sredstva, doslej namenjena za pomoč brezposelnim in prejemnikom socialne pomoči

49.874 prejemnikom denarne socialne pomoči oziroma prejemnikom varstvenega dodatka so doslej izplačali enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov v skupni vrednosti skoraj 7,5 milijona evrov in tudi skupen znesek interventne pomoči za brezposelne znaša več milijonov evrov. V prvem valu epidemije je Zavod za zaposlovanje za začasno denarno nadomestilo 964 brezposelnim izplačal nekaj manj kot 917.000 evrov.

Prvo izplačilo začasnih denarnih nadomestil po PKP 7 za osebe, ki so postale brezposelne od 18. oktobra 2020 naprej, je predvideno februarja 2021 in Zavod za zaposlovanje načrtuje okvirni skupni znesek 838.000 evrov za 1050 brezposelnih. Za enkratni solidarnostni dodatek za brezposelne, ki je bil uveljavljen s PKP 8, lahko brezposelni oddajajo vloge na Zavod za zaposlovanje od 5. februarja 2021 dalje. Okvirno se načrtuje, da je upravičencev za dodatek približno 30.000. Če bodo vsi upravičenci do dodatka oddali vloge, bo skupen znesek pomoči znašal 4,5 milijona evrov, napovedujejo na ministrstvu.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!