Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) je predstavil novo poročilo, iz katerega je razvidno, da ponarejanje povzroča veliko gospodarsko in družbeno škodo. Vlade so prikrajšane za proračunske prihodke, ponarejanje pa lahko podpira tudi huda kazniva dejanja, kot sta trgovina s prepovedanimi drogami in pranje denarja.

V poročilu je ocenjeno, da vlade po vsej EU zaradi prisotnosti ponarejenega blaga na trgu skupaj izgubijo do 15 milijard evrov na leto v obliki neposrednih in posrednih davkov ter socialnih prispevkov, ki jih nezakoniti proizvajalci ne plačajo.

Poleg tega se v skladu z oceno urada EUIPO vsako leto v EU zaradi ponarejanja izgubi do 19 milijard evrov prodaje v sektorjih kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego, vina in žganih pijač, farmacevtskih izdelkov ter igrač in iger. Pri ponaredkih se ne opravi enako strogo preskušanje kot pri pristnih izdelkih za zagotovitev, da so varni za ljudi, ki jih uživajo ali uporabljajo, je še razvidno iz poročila. 

Zlasti v sektorju kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego se je obseg prodaje zmanjšal za več kot 2,5 milijarde evrov v primerjavi z zadnjo tovrstno analizo, ki jo je urad EUIPO objavil leta 2019, kar je največji porast v vseh proučevanih sektorjih. Zaradi prisotnosti ponarejenih izdelkov je vsako leto po vsej EU za približno 14,1 odstotka nižja prodaja kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego (9,6 milijarde evrov). 

V Sloveniji znaša ta vrednost 9,3 odstotka, kar ustreza 14 milijonom evrov manjšega obsega prodaje vsako leto in porast za 4 milijona evrov od zadnje ocene.

Ponarejeni izdelki pomenijo tveganje za potrošnike

Analiza urada EUIPO kaže, da so bili evidentirani nevarni ponarejeni izdelki ocenjeni kot resno tveganje za potrošnike. Večina zadevnega blaga je bila namenjena otrokom, in sicer je šlo za igrače, izdelke za varstvo otrok ali otroška oblačila.

Ponarejanje povezano s kriminalnimi dejanji

Raziskave, ki sta jih opravila urad EUIPO in Europol, razkrivajo tudi povezave med ponarejanjem in drugimi hudimi kaznivimi dejanji. Od leta 2016 so organi kazenskega pregona v EU izvedli 29 večjih operacij proti ponarejanju in piratstvu, katerih tarča so bile organizirane skupine, ki so bile vključene tudi v druga huda kazniva dejanja, vključno s trgovino s prepovedanimi drogami in pranjem denarja.

"Ponarejanje je kaznivo dejanje, pri katerem ne gre brez žrtev. Ponarejeni izdelki odžirajo promet zakonitim podjetjem, vlade pa prikrajšajo za prepotrebne prihodke. Prinašajo tudi očitna tveganja za varnost in zdravje njihovih uporabnikov. Toda kot kažejo izsledki našega sodelovanja z Europolom, lahko prihodki, pridobljeni s ponarejanjem, podpirajo tudi huda kazniva dejanja organiziranega kriminala. Za celovito reševanje tega vprašanja je potrebno usklajeno mednarodno ukrepanje na vseh ravneh," je dejal izvršni direktor urada EUIPO Christian Archambeau.