Iskalec zaposlitve prestane vse izbore in uspešno opravi razgovor za službo, nato mu delodajalec sporoči, da je bil v množici kandidatov izbran za zapolnitev prostega delovnega mesta. Pripravi mu pogodbo, ki jo delavec pred podpisom preuči. Vse je videti "regularno", a delavčev pogled se ustavi pri členu, v katerem so zapisane besede "šestmesečno poskusno delo" in "poskusna doba". 

Ob tem se je težko znebiti občutka, da zaposlitev kljub podpisu pogodbe nekako "visi v zraku", vsaj dokler bo delavec "na preizkušnji". Delavcu se lahko porajata tudi vprašanji, koliko časa je lahko tako pogojno zaposlen in kaj mu v tem času pripada. 

Poskusno delo morda zveni kot nekaj začasnega, kar lahko na hitro odpravimo, pa vendarle ni povsem tako. Zelo natančno ga ureja 125. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa, da se lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu. 

Poskusno delo brez pogodbe je ...

Pri tem je treba poudariti, da poskusno delo ni obvezen del pogodbe o zaposlitvi, temveč se o njem dogovorita delavec in delodajalec. Če delodajalec zahteva poskusno dobo, pa mora ta biti urejena s pogodbo o zaposlitvi. Če vas želi delodajalec "preizkusiti" brez pogodbe o zaposlitvi, gre za zaposlovanje na črno. 

Tudi za poskusno delo delavcu pripada plača

Namen poskusnega dela je predvsem to, da delodajalec v določenem časovnem obdobju preizkusi, ali je delavec usposobljen in primeren za opravljanje delovnih nalog, ki so določene v pogodbi o zaposlitvi. V ta čas je všteto uvajanje v delo in delodajalec novemu zaposlenemu pogosto določi tudi mentorja. 

Poskusno delo se sicer obravnava enako kot redno delo po pogodbi o zaposlitvi, predvsem ko govorimo o plačilu. Za opravljanje poskusnega dela vam namreč pripada plača, delodajalec pa vam mora plačati tudi vse prispevke. 

"Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela," so poudarili na ministrstvu za delo (MDDSZ).

A poskusno delo ima tudi nekaj posebnosti. 

Poskusno delo - trajanje: Ali lahko delodajalec podaljšuje poskusno dobo?

Poskusno delo lahko po zakonu traja največ šest mesecev. 

Dolžina poskusnega dela je pogosto opredeljena tudi v nekaterih kolektivnih pogodbah dejavnosti, ki lahko zavezujejo delodajalca. 

Tako denimo kolektivna pogodba dejavnosti trgovine določa, da lahko poskusno delo v pogodbi o zaposlitvi, ki je sklenjena za nedoločen čas, traja največ šest mesecev, v pogodbi o zaposlitvi, ki je sklenjena za določen čas, pa največ eno tretjino časa, za katerega je pogodba sklenjena. V kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma pa je na primer trajanje poskusnega dela od enega do šestih mesecev, odvisno od tarifnega razreda, v katerega spada posamezno delovno mesto. 

Poskusno delo se lahko podaljša le, če je delavec v tem času začasno odsoten z dela. "Ker je namen poskusnega dela preizkus delavčevih sposobnosti in znanj, ki jih zaradi delavčeve odsotnosti delodajalec še ni mogel preizkusiti, delavcu pa se še ni uspelo izkazati pri opravljanju dela, ZDR-1 omogoča podaljšanje, saj sicer ne bi bil dosežen njegov namen," so pojasnili na ministrstvu.

Poskusno delo - odpovedni rok: Vas lahko delodajalec v času poskusnega dela kadar koli odpusti?

Posebnost poskusnega dela je, da ima delodajalec v času trajanja poskusne dobe ali ob njenem poteku možnost, da redno odpove pogodbo o zaposlitvi – če seveda ugotovi, da poskusnega dela niste uspešno opravili. A delodajalec vas ne more odpustiti brez razloga, temveč mora svojo odločitev glede neuspešno opravljenega poskusnega dela tudi ustrezno utemeljiti. 

Pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela mora delodajalec delavca seznaniti z oceno dela in razlogi za negativno oceno. Priporočljivo je, da delodajalec določi tudi način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela ter s tem seznaniti delavca pred nastopom dela.

"Pri odpovedi zaradi neuspešno poskusnega dela je nujno potrebno paziti, da je to tudi resnični razlog, izpeljan mora biti tudi postopek ugotovitve uspešnosti poskusne dobe, delavca mora spremljati komisija, obrazloženi morajo biti pisno razlogi zakaj delo ni bilo uspešno ... Vse to je pomembno in tudi odločilno pri zakonitosti take odpovedi," je poudarila Sanja Leban Trojar iz Zveze svobodnih sindikatov. 

Odpoved pogodbe mora biti obrazložena in podana v pisni obliki. Pri tem ima delavec tudi pravico do odpovednega roka, ki pa je krajši od običajnega in znaša sedem dni. 

Pri ZZZS sicer veliko vprašanj na to temo ne beležijo. "Smo pa imeli tudi že uspešne sodne spore (Sindikat Mladi Plus), pri katerem je delodajalec izrabil institut poskusnega dela in odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešnega poskusnega dela, namesto odpovedi pogodbe zaradi poslovnega razloga. Ugotovljena je bila nezakonitost odpovedi," je pojasnila Leban Trojarjeva. 

Med poskusno dobo lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo tudi takrat, ko so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.

Tudi delavec lahko v tem času uvidi, da ta delodajalec ali delo ni zanj

Poskusno delo pa ni namenjeno zgolj delodajalcu, ampak tudi delavcu. Tudi zaposleni lahko namreč v tem času presodi, ali mu delo ustreza, in ima pravico redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi s krajšim (7-dnevnim) odpovednim rokom. Pri tem pa lahko delavec med poskusno dobo redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez navajanja konkretnega razloga. 

Ali delavcu pripadata odpravnina in dopust?

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je delavec upravičen do odpravnine, ki je določena za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. 

Na ministrstvu so pojasnili tudi, da ima delavec, ki ima v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno poskusno delo, pravico do letnega dopusta enako, kot bi jo imel, če ne bi bilo dogovorjenega poskusnega dela. Enaka zakonska pravila pa veljajo tudi glede izrabe letnega dopusta. "Ob tem naj izpostavimo, da se letni dopust v skladu z ZDR-1 izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. V kolikor pa bo delodajalec zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela delavcu redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pa je glede pravice do letnega dopusta potrebno upoštevati pravila o sorazmernem delu letnega dopusta, saj ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve," so še pojasnili na MDDSZ.

Delavec se pravici do letnega dopusta ne more odpovedati, še poudarjajo na ministrstvu. Prav tako ni veljaven sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja. Če delavec iz objektivnih razlogov ni uspel izrabiti letnega dopusta v času trajanja delovnega razmerja, mu pripada denarno nadomestilo za neizrabljen dopust.