Nekoč je pač konec z raznimi Facebooki, Twitterji, MSNji, saj ko Matilda zamahne s koso, izklopi tudi socialna omrežja in prekine ne samo vašo internetno, ampak tudi življenjsko povezavo, kar bi nekateri prav gotovo zelo težko sprejeli.

Podjetni Geoff Reiss iz Velike Britanije je ustanovil Klub zadnjih sporočil (The Last Message Club - LMC), ki v vašem imenu posmrtno pošlje poljubna sporočila prejemnikom, katerim želite nekaj dopovedati iz onstranstva.

Število še živečih uporabnikov, ki so svoje skrivnosti, pozdrave, nasvete ali le neslane šale varno shranili v digitalno in kriptirano drobovje trdih diskov podjetja LMC, skokovito narašča, zanimivo pa je, da večina uporabnikov izvira iz Hongkonga in Kitajske.

Posnamete lahko do sto različnih audio ali videosporočil za do sto različnih prejemnikov, torej lahko, če le imate čas, posnamete popolnoma osebna sporočila za vsakega prejemnika posebej. Posamezno sporočilo, ki bo čakalo na vaš konec, je lahko v obliki filmčka ali glasbene datoteke dolgo do treh minut.

Pri podjetju LMC trdijo, da so sporočila uporabnikov njihovih storitev na varnem, kajti hranijo jih v tako imenovani varni sobi, kjer so računalniki zaščiteni pred izpadi, vlomi, požari in podobnim, podatki so redno arhivirani ter kriptirani s podobnimi protokoli, standardi in algoritmi, kakršne uporabljajo tudi vladne službe.

Pristopnina v servis znaša 11 evrov, nato pa, odvisno od vaše izbire, doplačate vsako leto življenja 9 evrov (srebrna storitev) ali enkratni znesek 174 evrov (zlata storitev), pa vse tja do vaše smrti ničesar več, dokler ne bodo posnetki po vaši smrti romali v poštne nabiralnike prejemnikov. Če letne pristojbine ne boste plačali, vas bodo nekajkrat opomnili, nato pa nepovratno izbrisali vaša sporočila ter jih še pred vami poslali v večna lovišča.

Neprijetna in boleča situacija, da bi vaša sporočila poslali še za čas vašega življenja, skorajda niso možna, trdi Reiss. S strankami so v rednem stiku glede na obdobje, ki ga izberete sami (3, 6 ali 12 mesecev) ter dopuščajo od 3 do 30 dni časa za odgovor, da ste še na tem svetu.

Če odgovora ni, kontaktirajo vsaj tri od desetih izbranih zaupnikov, ki potrdijo vašo smrt. Le te izberete sami, svetujejo pa, da izberete takšne, ki se jim vaša smrt ne zdi kot najboljši vic. Prav tako lahko vsaj dva zaupnika, ki neodvisno obvestita LMC o vaši smrti, sprožita postopek pošiljanja posmrtnih sporočil. Če pa bi vseeno prišlo do pošiljanja sporočil po krivdi podjetja, pa vam bodo denar vrnili, upajte, da še v času življenja.

Če pošlje en izmed zaupnikov sporočilo o smrti, servis kontaktira še enega izmed naključno izbranih drugih zaupnikov. Če ta potrdi smrt, servis poskuša navezati stik z vami in počaka na odgovor toliko časa, kot ste določili vi. Če v tem času potrdite, da še dihate, se pošiljanje sporočil takoj prekine, sicer pa bodo prejemniki prejeli navodila po elektronski pošti, na kakšen način naj prevzamejo sebi namenjena sporočila.

Ker vaših sporočil ne bo prebral nihče razen naslovnikov, tako zatrjujejo, lahko nekomu izpoveste svoje srce (čeprav nekoliko pozno), spet drugemu se opravičite, tašči (če vas je preživela), poveste, kar ji gre, ljubici pa izdate geslo do skrivnega bančnega računa na švicarski banki. Lahko se norčujete in zabavate po mili volji – a kaj, ko njihovih reakcij najbrž ne boste videli. Lahko pa pošljete sporočilo v smislu: "Lep pozdrav, pekla ni, privošči si mirno življenje!"

Kaj pa, če ste bolj trdnega zdravja, kot ste si mislili? Nastane lahko težava, če bodo prejemniki v desetletjih življenja, ki so še pred vami, spremenili ali ukinili svoj elektronski poštni naslov. Nihče ni tudi pomislil, da lahko v že nekaj letih tehnološkega razvoja elektronska pošta preprosto zastara ali vsaj postane nezanimiva, kot so na primer danes telefaksi ali teleksi. In kaj, če prejemniki vaših posthumnih sporočil umrejo pred vami? Ne skrbite – v tem primeru pa si boste vse povedali osebno, na drugi strani. Nasvidenje nad zvezdami!