31. januar je dan D za Združeno kraljestvo. Takrat bo namreč z dogovorom zapustilo Evropsko unijo. In kaj to pomeni za tiste, ki bi radi po tem datumu potovali v Veliko Britanijo? V bistvu nič, saj bo še naprej mogoče na Otok potovati le z osebno izkaznico. 

Po 31. januarju bo sledilo 11-mesečno prehodno obdobje, v katerem morata Bruselj in London skleniti dogovor o prihodnjih odnosih. V tem obdobju bo Združeno kraljestvo ohranilo vse koristi notranjega trga, carinske unije in drugih evropskih politik. Zato bo tudi moralo spoštovati vso evropsko zakonodajo, ne bo pa sodelovalo pri odločanju. To pomeni, da bodo tudi podjetja z britanskimi partnerji poslovala kot običajno. 

Prehodno obdobje lahko enkrat podaljšajo za eno ali dve leti, torej najdlje do konca leta 2022. V tem času se za državljane in podjetja, tako v EU kot v Združenem kraljestvu, ne bo še nič spremenilo.

Kaj vse to pomeni za turiste?

Vsaj do konca leta za krajša potovanja v Veliko Britanijo ne bo potreben vizum. Tako kot doslej bo zadostovala osebna izkaznica ali potni list. Še naprej bo veljala tudi evropska kartica zdravstvenega zavarovanja.

Poleg tega do konca prehodnega obdobja na Otoku pri uporabi mobilnega telefona ne bo dodatnih stroškov, saj bo še vedno veljala tudi evropska uredba o mobilnem gostovanju.

Kaj pa, če si v tem času urejate pravico do bivanja?

Državljani članic EU, ki bodo prišli na Otok med prehodnim obdobjem, bodo imeli enake pravice kot tisti, ki so prišli pred brexitom. Pravico do prebivanja do pet let imajo tisti, ki delajo ali imajo zadostna finančna sredstva in zdravstveno zavarovanje, pravico do stalnega prebivališča pa tisti, ki so v državi zakonito prebivali pet let.

Pravice bodo ohranili tudi delavci in samozaposleni. Še naprej bodo priznane njihove poklicne kvalifikacije, pravica do pomoči za zaposlovanje pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane države gostiteljice, pravica do enake obravnave v zvezi s pogoji iz zaposlovanja in dela, pravice do socialnih in davčnih ugodnosti, kolektivnih pravic ter pravice otrok do dostopa do izobraževanja. Upravičenci bodo obdržali svojo pravico do zdravstvenega varstva, pokojnin in drugih socialnovarstvenih prejemkov.

Vsa pravila glede potovanj, zaposlovanja, bivanja in poslovanja, tako za posameznike kot gospodarske subjekte, ki bodo urejala tudi področja pretoka blaga, storitev, kapitala delovne sile, pravic državljanov, vizumske politike, logistike, carinskih in drugih postopkov ter osebnih podatkov, bo uredil sporazum o prihodnjem partnerstvu. Če tega London in Bruselj ne bosta uspela skleniti, pa Združenemu kraljestvu po izteku prehodnega obdobja grozi trdi brexit.

Ste si že uredili status?

V Združenem kraljestvu po ocenah slovenskega veleposlaništva živi okoli 5000 Slovencev, večina, od 85 do 90 odstotkov, v jugovzhodnem delu države oz. na širšem območju Londona. Kot je pojasnil veleposlanik, so zaposleni v londonskem Cityju, na univerzah, med 500 in 700 jih študira prek različnih programov, nekaj je umetnikov in zdravnikov ter podjetnikov. Po najnovejših podatkih britanskega notranjega ministrstva je za prednaselitveni ali naselitveni status doslej zaprosilo okoli 2500 Slovencev, večina med njimi za naselitvenega. Za prednaselitveni status lahko zaprosijo državljani EU, ki v Združenem kraljestvu živijo in delujejo manj kot pet let, za naselitvenega pa tisti, ki so tam dlje kot pet let.

Slovenski veleposlanik v Londonu Tadej Rupel pravi, da so si nekateri uredili tudi britansko državljanstvo in se jim zato ni bilo treba prijaviti v nobeno od omenjenih shem. Del pa jih je že zapustil Združeno kraljestvo zaradi razlogov, posredno povezanih z brexitom, recimo zaradi selitve aktivnosti delodajalca iz države zaradi brexita.

Status si morajo urediti do konca leta

Za status morajo državljani EU zaprositi do konca letošnjega leta, da bodo lahko dobili ustrezna dovoljenja.

Po besedah veleposlanika obstajajo politična in javna zagotovila, da v primeru, da do konca leta ne bodo urejeni statusi vseh državljanov EU, ne bo avtomatične deportacije iz Združenega kraljestva. Stopnja zavrnitev vlog za prednaselitveni in naselitveni status je zelo nizka. "V Združenem kraljestvu je velik interes, da državljane EU, ki delujejo in prispevajo h gospodarstvu, zadržijo v državi," je še dejal veleposlanik. Pojasnil je še, da bodo vsi, ki bodo v Združeno kraljestvo prišli do 31. decembra letos, upravičeni do prednaselitvenega statusa, po 1. januarju 2021 pa bo verjetno stopil v veljavo nov režim priseljevanja na Otok.

Z 31. januarjem po njegovem ne bo drastičnih sprememb, razen pravno formalnega izstopa. Nato bo nastopilo prehodno obdobje do konca leta. "Do konca leta se ne bo nič spremenilo, bomo pa glede na potek pogajanj o prihodnjih odnosih verjetno morali pripraviti posvetovanja v drugi polovici leta, če bodo določene nejasnosti," je dejal veleposlanik. Podjetja so po njegovi oceni dokaj dobro obveščena in dobro pripravljena ter prilagajajo svoje poslovne poteze.

Izkušnje Slovencev

35-letna Janja Hadalin že skoraj štiri leta dela s tetraplegiki v okviru nevladne organizacije na obrobju Londona. Čeprav je z delom in življenjem na Otoku zadovoljna in se ne počuti kot tujka, si statusa v Združenem kraljestvu ne namerava urediti, saj v kratkem načrtuje vrnitev v Slovenijo, kjer živi njen partner. Kolikor spremlja ostale Slovence, je dobila vtis, da jih bo večina ostala. Statusa si po njenih besedah sicer ni težko urediti, treba je le izpolniti nekaj obrazcev.

Bo pa na Otoku tudi po brexitu ostala 26-letna Lana Mak, ki je tja prišla pred več kot petimi leti za svojim partnerjem. Z družino - s partnerjem imata dveletno in štiriletno hčerko - živi v mestu Bedford, ki je približno 30 minut vožnje z vlakom oddaljeno od Londona. Zaposlena je kot nabavnica v podjetju in ne vidi bistvenih razlik med življenjem v Sloveniji in Veliki Britaniji. "Ko se nekje ustališ, se navadiš," pravi. Za zdaj ni opazila še nobenih sprememb v vsakdanjem življenju zaradi brexita in pričakuje, da jih tudi v prehodnem obdobju ne bo. Statusa si sicer s partnerjem še nista uredila. Nameravata pa zaprositi za naselitveni status in pričakujeta, da jima ga bodo oblasti tudi odobrile, saj na Otoku živita že več kot pet let.

Si je pa status že uredil Žan Florjanič Baronič, ki na UCL v Londonu študira medicino. Kot je dejal za Slovensko tiskovno agencijo, ne pozna nobenega tujca, ki se še ni prijavil. Poleti je bila po njegovi oceni "kar majhna histerija" glede tega. 20-letnik iz Brežic je zdaj v drugem letniku, na Otoku bi rad dokončal celoten študij, vključno z doktoratom, za naprej pa še ne ve.