"Nedavna nemška raziskava je pokazala, da se je število okvar bele tehnike, denimo pralnih strojev in hladilnikov, v zadnjih sedmih letih povečalo za približno pet odstotkov, obenem pa ocenjujejo, da družina posledično mesečno porabi okoli 110 evrov več. Ugotovitve so izjemno zaskrbljujoče, če upoštevamo, da medtem danes še vedno brez večjih težav delujejo nekatere naprave, ki so jih kupile naše mame in babice," je za Index.hr povedala hrvaška evropska poslanka Biljana Borzan.

Sodelovala je v Odboru za notranje tržišče in zaščito potrošnikov Evropskega parlamenta, v katerem so evropski poslanci podprli Mnenje o krožnem gospodarstvu. Njihov glavni cilj je zagotoviti daljšo življenjsko dobo naprav, da bi zmanjšali onesnaženje in da bi hkrati potrošniki resnično dobili najboljše za svoj denar. Zavzeli so se tudi za "pravico do popravila", ki smo jo z leti praktično izgubili, zdaj pa si pristojni prizadevajo za razumne cene nadomestnih delov glede na strošek nakupa novega izdelka. Prepogosto smo namreč primorani kupiti popolnoma novo napravo, če se polomi ali izgubi kakšen čisto majhen plastičen delček. Popravilo in rezervni deli so predragi glede na ceno nove naprave, servisi pa včasih sploh ne dobijo nadomestnih delov od proizvajalcev ali jih po določenih letih niti ne izdelujejo več.

"Kar 80 odstotkov naprav se kvari zaradi napak, ki bi jih lahko enostavno rešili že med načrtovanjem in oblikovanjem. Prej ste recimo pokvarjeno baterijo mobilnega telefona lahko sami zamenjali doma, zdaj pa ste se primorani obrniti na pooblaščenega serviserja. Posledično so morali v zadnjih letih zapreti svoja vrata številni mojstri za popravila, saj jim proizvajalci nočejo niti izdati navodil za popravilo niti prodati rezervnih delov," je opozorila poslanka Biljana Borzan. Sistem, v katerem kar naprej samo kupujemo novo in kar naprej smetimo, res ni dolgoročno vzdržljiv in posledično se cilji v Mnenju nanašajo tudi na okrepitev tržišča z rabljenimi izdelki, ki so praviloma veliko cenejši, a mnogi še vedno izjemno dobro ohranjeni.

Na slovenskem gospodarskem ministrstvu niso seznanjeni z namenskimi raziskavami, a se zavedajo, da pri nekaterih izdelkih izkušnje resnično potrjujejo, da se je razmerje med ceno novega izdelka in stroški popravila spremenilo v prid nakupa novega izdelka. Torej da potrošnik zaradi relativno visokih stroškov popravila vse pogosteje oceni, da se mu bolj izplača kupiti nov izdelek kot pa popravljati starega. Podobno tudi prodajalci pogosto ocenijo – zlasti če gre za izdelke iz tretjih držav – da se jim bolj splača pokvarjen izdelek zamenjati z novim kot pa zagotavljati servis in rezervne dele. "V procesu imajo seveda pomembno vlogo tudi proizvajalci, ki pri zasledovanju cilja najmanjših stroškov in največjega profita v ceno izdelka ne vštejejo ceno okoljske škode, ki jo povzročajo v procesu proizvodnje," so ponazorili.

Evropska komisija je z namenom obrniti trende v prid vnovične in dolgoročnejše uporabe izdelkov v Novi potrošniški agendi med ključna prednostna področja umestila tudi "zeleni prehod", ki bo v okviru načrta za krožno gospodarstvo vključeval tudi pobude v smeri spodbujanja trajnosti, možnosti recikliranja, popravil in dostopnosti izdelkov ter ukrepanja podjetij v okolju prijaznejši in trajnostni smeri. Znano in gotovo dejstvo je namreč, da je najboljši odpadek tisti, ki ga ni. To je bil poudarek evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, verjetno pa bi ga bilo primerno prenesti tudi na svetovni dan varstva potrošnikov, ki ga obeležujemo 30. novembra.

Večina potrošnikov se namreč ob nakupu novih izdelkov še vedno niti ne zaveda, koliko nevidnih odpadkov nastane ob proizvodnji določenega blaga. Med izdelavo 200 gramov težkega telefona nastane na primer 86 kilogramov odpadkov, ogromno pa je tudi odpadne embalaže, v katero so zapakirani novi izdelki. Tudi v Zbornici komunalnega gospodarstva za preprečevanje nastajanja prekomernih in nepotrebnih odpadkov pozivajo k podaljševanju življenjske dobe izdelkov ter spodbujajo k vnovični uporabi in k souporabi. Marsikaj lepega, uporabnega in ohranjenega se da kupiti iz druge roke, mnogo reči si lahko izposojamo med seboj. In ni nam treba kupiti novega telefona zgolj zato, ker je na tržišče prišel nov model, če stari še deluje.

Za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo ter za ohranitev našega planeta je nujno, da imajo izdelki dolgo življenjsko dobo ter da jih je enostavno popraviti in reciklirati. Vse glasnejši so pozivi, da morajo biti okolju prijaznejši in da morajo biti na zadnji dan uporabe, preden postanejo odpadek, karseda brez strupenih snovi in drugih škodljivih materialov. Nujno je tudi, da ustavimo prekomerno potrošnjo. Na srečo vseh nas je čedalje več ekološko osveščenih potrošnikov, ki ne kupujejo kar vsepovprek in ki kupujejo iz druge roke, s čimer privarčujejo in obenem pripomorejo k ohranjanju okolja, saj ustvarijo manj odpadkov.

Morda je ravno zdaj pravi čas, da se tudi vi vprašate: "Ali si nekaj le želim ali zares potrebujem?" V odgovoru bodite iskreni in samokritični – za Zemljo gre, hvaležna pa vam bo tudi vaša denarnica, ki bo vse debelejša.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!