"Sadjarstvo je izrazito sezonska dejavnost, kar pomeni, da iz tega naslova zaradi letošnje pozebe ne bo finančnih prilivov vse do jeseni 2022. Vseeno so stroški in obveznosti. Ogromno bi nam pomenilo, če bi nam država krila stroške kmečkega zavarovanja za vse člane kmetije, ki smo kmečki zavarovanci," je poudaril. "Dobro bi bilo, če bi nam bili omogočeni na primer brezobrestni krediti, saj se v letošnjem letu predvideva veliko odprtih razpisov za nepovratna sredstva, ki kmetijam v zadnjih letih sploh omogočajo razvoj in napredek. Brez tega so sadjarske kmetije obsojene na leto leto dni stagnacije, saj vse leto ne bo prihodkov," je poudaril Jaka Kastelic z ekološke kmetije Kastelic.

V prihodnost kljub vsemu zre z optimizmom. "Našo kmetijo v letošnjem letu rešuje dejstvo, da sadjarstvo ni edina panoga, s katero se ukvarjamo. Tako imamo iz naslova drugih dejavnosti zmožnost pokritja vsaj dela fiksnih stroškov, ki pa jih na kmetiji ni malo. Letošnji izpad dohodka pa zagotovo predstavlja za našo kmetijo veliko oviro in omejitev pri nadaljnjem razvoju in doseganju ciljev, ki smo si jih zadali pri strategiji razvoja, ki je ključna za ohranitev konkurenčnosti na trgu," je izpostavil. Boji pa se, "da je bila letošnja pozeba usodna za marsikatero sadjarsko kmetijo, saj že dolgo ni bilo optimalne sezone – ali zaradi pozebe in drugih naravnih nesreč ni bilo pridelkov ali pa je bilo sadja na trgu enormno veliko, kar je privedlo do nizkih odkupnih cen, ki niso pokrivale niti stroškov proizvodnje". 

Tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici (KGZS) opozarjajo, da so pridelovalcem jabolk in drugih sadnih vrst izjemno nizke temperature v začetku aprila povzročile ogromno škodo; panogo so pahnile v nezavidljiv položaj, večino sadjarjev pa tudi v hudo finančno stisko. "Sadjarji se spopadajo s težavami že zadnjih osem sezon. V letih 2014 in 2015 so jih doletele posledice ruskega embarga in poplava cenenega poljskega sadja v Evropi, sledili sta katastrofalni pozebi v letih 2016 in 2017. Posledično je leta 2018 sledila nenormalno obilna letina, ko sadja ni bilo mogoče prodati, odkupne cene pa so bile tako nizke, da niso pokrile niti obiranja. V letu 2019 je sledila posledično količinsko slabša letina, vendar s sprejemljivimi odkupnimi cenami. V letu 2020 pa jim je spomladanska pozeba znova pobrala velik del pridelka, v jeseni 2020 se je zgodil drugi val epidemije, ki je skoraj povsem zaustavil prodajo. Ob dokaj polnih hladilnicah sadja (večinoma jabolk), ki ga ni mogoče prodati, je letos vnovič udarila še pozeba," so izpostavili.

Nizke temperature so letos močno poškodovale koščičasto sadje ter jablane in hruške, kjer prve ocene nakazujejo na 80- do 100-odstotno poškodovanost. Od jagodičevja so praktično uničene borovnice, ribez in robide, pri jagodah pa kaže na 50- do 100-odstotno poškodovanost. Med zelenjavo je največja škoda na špargljih, zelju in solati, pričakuje se tudi škoda na sadikah in plodovkah v nekaterih pokritih sistemih, kjer se ni ogrevalo prostorov do dovolj visoke temperature. Navedeno pomeni za približno 20 dni poznejši prvi pridelek, ki dosega najvišjo ceno, "potem pa že pride v Slovenijo pridelek iz uvoza in cena pade. Še slabše pa je s papriko in jajčevcem. Pričakujemo, da bodo mnogi imeli mesec dni kasnejši pridelek paprike, jajčevca pa še nekaj več." Na krompirju bo verjetno največja škoda pri najzgodnejših sortah, na nekaterih območjih, predvsem v Posavju in Podravju, so precej prizadeti tudi vinogradi, je razvidno iz poročila KGZS po prvi oceni škode takoj po pozebi.

Trenutno torej kaže, da je žal v celoti uničeno vso slovensko sadje. Prvo oceno škode na terenu so naredili takoj po pozebi, drugo nameravajo opraviti predvidoma konec maja ali v začetku junija, "ko bo tudi bolj jasno, kakšne dolgoročne posledice je pustila pozeba oziroma koliko se je narava sama opomogla. Če pa bo država ocenila, da je treba prej uradno oceniti škodo, bodo naši svetovalci sodelovali v občinskih komisijah." Pozdravljajo tudi odločitev ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bo predlagalo uradno oceno škode, "saj je to tudi pogoj, da bi lahko posamezna kmetijska gospodarstva uveljavljala škodni dogodek za odpravo plačila invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Prav tako podpiramo idejo ministra o interventnem zakonu, kar smo na KGZS predlagali že takoj po pozebi. Smo pa na zbornici tudi pripravljeni sodelovati pri iskanju sistemskih rešitev za povečanje odpornosti kmetijskih gospodarstev za takšne primere ter povečanju naložb v opremo za prilagajanje na podnebne spremembe".

Znano je, da so bile najbolj prizadete vse sadne vrste ter zgodnje sorte vinske trte na območju celotne Slovenije, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na ministrstvu pripravljajo pravne podlage za pomoč najbolj prizadetim in interventni zakon, kot so ga denimo tudi v primeru škode zaradi pozebe in snega v letu 2016 in pozebe v letu 2017. Podrobnejšega podatka, kateri ukrepi se bodo izvajali v okviru interventnega zakona, trenutno še ne morejo napovedati. So pa na voljo tudi druge pomoči: za škodo zaradi pozebe v kmetijski proizvodnji je možno uveljavljati državno pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, z namenom zmanjšanja bremena višine zavarovalne premije ministrstvo za kmetijstvo sofinancira zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje, in sicer za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov, pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja v višini 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije.

Na KGZS vsem prizadetim v pozebi svetujejo, naj se glede škode obrnejo na najbližjega kmetijskega svetovalca, ki bo tudi pojasnil nadaljnji postopek, in obenem pozivajo pridelovalce tudi k preventivi zaščiti, ki pa stane. "Zavedanje o možnostih preprečevanja škode po pozebi se vse bolj razširja, a se najpogosteje zatakne pri denarju. Čeprav država sofinancira razne ukrepe, je prispevek kmetovalca še vedno tako velik, da ga predvsem manjši kmetje ne zmorejo. Razlog je zagotovo tudi, da so odkupne cene sadja in zelenjave tako nizke, da izkupiček manjšemu kmetu ne omogoča preživetja, kaj šele tovrstne naložbe v varovalne ukrepe," so opozorili. Ukrepi torej ne zagotavljajo popolne zaščite in finančni vložki so veliki; po ocenah svetovalcev KGZS so stroški postavitve protitočne mreže od 16.000 do 18.000 evrov za hektar, stroški postavite oroševalnega sistema pa od 14.000 do 18.000 evrov za hektar. Pri slednjem je treba zagotoviti tudi zadosten vir vode, saj se za en hektar sadovnjaka v eni uri porabi 40 kubičnih metrov vode, so poudarili na KGZS.

Prizadeti sadjarji in kmetje se torej lahko obrnejo po nasvete na Javno službo kmetijskega svetovanja (JSKS), ki deluje v okviru KGZS, ter si pomagajo z nasveti iz Tehnoloških navodil za zaščito pred spomladansko pozebo. Ena od oblik pomoči so tudi javni razpisi za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki so namenjeni prilagoditvi na podnebne spremembe. Upravičenci lahko pridobijo nepovratna sredstva v višini do vključno 90 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, za naložbe v ureditev trajnih nasadov in nakup ter postavitev mrež proti toči, za ureditev individualnih namakalnih sistemov ter nakup namakalne opreme oziroma opreme za oroševanje, ki je lahko samostojna naložba, ter za nakup druge opreme za protislansko zaščito, javni razpis pa je po navedbah ministrstva predviden za objavo v juniju 2021. Po njihovih navedbah sicer v okviru meril za izbor vlog med drugim dajejo prednost kmetijam, ki uporabljajo avtohtone sorte rastlin in sorte, ki so bolj tolerantne na bolezni, škodljivce in sušo oziroma pozebo.

Za celovito obvladovanje tveganj zaradi posledic naravnih nesreč v kmetijstvu na ministrstvu svetujejo izvajanje preventivnih ukrepov, kot so denimo namakanje, oroševanje, postavitev rastlinjakov in plastenjakov ter protitočnih mrež, saj z njimi kmetije preprečijo ali vsaj zmanjšajo škodo zaradi naravnih nesreč, in sofinanciranje nanizanih preventivnih ukrepov v okviru Programa razvoja podeželja. Preventivnih ukrepov pa ni mogoče izvajati na vseh površinah, prav tako se lahko zgodi, da le omilijo, ne morejo pa v celoti preprečiti posledice škod, zato se lahko tedaj vseeno pojavi izpad dohodka. "Zato je pomembno, da kmetije dobijo finančno pomoč v čim krajšem času, da lahko nadaljujejo svojo proizvodnjo. Mehanizem, ki omogoča hitro finančno pomoč po naravni nesreči, pa je zavarovanje kmetijske proizvodnje," poudarjajo na ministrstvu.

Na JSKS pridelovalcem po pozebi svetujejo, naj redno pregledujejo poškodovane posevke in nasade ter spremljajo razvoj, saj bodo od tega odvisni ukrepi za zmanjšanje škode s ključnim namenom ohraniti čim več pridelka. Poškodovane rastline, ki bodo v nevarnosti napada glivičnih bolezni, bo treba zaščititi in po potrebi dognojiti. Pri trajnih nasadih bo zaradi zmanjšanja števila plodov treba dobro oceniti potrebo po hranilih, da ne bi z dodatnim gnojenjem še poslabšali stanja. Ko bo vidno, koliko poganjkov je ostalo vinogradih, pa bo treba opraviti korekturno pletev, so našteli na ministrstvu. JSKS še priporoča uporabo pripravkov z aminokislinami, morskimi algami in ostalimi biostimulatorji, ki s svojim protistresnim delovanjem, ob pogoju ugodnega sončnega vremena, omogočijo hitro in učinkovito obraščanje in delno revitalizacijo.

Na vprašanje, kako se bo škoda zaradi pozebe odražala na cenah, so na kmetijskem ministrstvu odgovorili, da se maloprodajne cene sadja in zelenjave oblikujejo na podlagi ponudbe in povpraševanja, "zato je v tem trenutku težko napovedati trend cen". Za zdaj pa vse nakazuje, da bo slovenski pridelek sadja žal skorajda ničen, kjer bo, pa bodo cene verjetno višje zaradi povpraševanja po slovenskem, lokalnem. Lahko pa se nam spet zgodi uvoz in nižje cene, kar pa slovenskim kmetom ne bo kaj dosti pomagalo. "Država ima in bo imela veliko vlogo za obstoj in razvoj kmetijstva v Sloveniji, ki je trenutno v veliki krizi. Potrebne bodo celovite spremembe za izboljšanje trenutne situacije. Veliko vlogo pri tem ima tudi potrošnik, ki se žal še vedno ne zaveda dovolj pomena in visoke kakovosti naše domače lokalne hrane, pridelane na naravi prijazen način. Pa vendar je ravno potrošnik tisti, ki mu je dana možnost izbire med tujo uvoženo hrano in domačo lokalno. Tudi tu bodo potrebne spremembe, da bomo imeli več potrošnikov, ki bodo zahtevali kvalitetno domačo lokalno hrano in se ne bodo zadovoljili z manj kakovostno hrano iz uvoza," je opozoril pridelovalec slovenskih ekoloških jabolk, Jaka Kastelic.

A slovenskega žal morda sploh ne bo na voljo, saj – kot že omenjeno – trenutno stanje v sadnih nasadih kaže, da je pozeba na žalost vzela celotni pridelek. Škoda se znova šteje v milijonih. Kmetijski minister Jože Podgoršek, ki je bil na terenu na Dolenjskem, je namreč ocenil, da naj bi letošnja pozeba povzročila za 40 do 50 milijonov evrov škode, kar je primerljiv znesek po pozebi v letih 2016 in 2017, ko je bilo škode za približno 45 milijonov evrov. 

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!