Po svetu še vedno razsaja novi koronavirus, pandemije še zdaleč ni konec. Da gospodarstvo ne bi povsem propadlo, pa so številna podjetja, kljub še vedno neugodni situaciji, znova začela obratovati. To pa pomeni povečano možnost za širjenje okužb, kar se je pokazalo v številnih podjetjih - denimo v Nemčiji, kjer se je zaradi neustreznih ukrepov v eni izmed klavnic z novim koronavirusom okužilo na stotine delavcev.  

Tudi v Združenem kraljestvu borci za delavske pravice opozarjajo na to, da so številna podjetja ves čas pandemije delala brez upoštevanja vseh potrebnih zaščitnih ukrepov in delavce celo silila, da so delali, tudi če so kazali znake okužbe z novim koronavirusom. 

V ZDA so delavci že podali tožbe proti delodajalcem, med drugim proti podjetjem McDonald's, Amazon in Smithfield Foods. Zaposleni namreč podjetja obtožujejo, da niso storila dovolj, da bi njih in njihove družine obvarovala pred novim koronavirusom. Delavci, ki so na delovnem mestu zboleli, po sodni poti zdaj zahtevajo boljše delovne pogoje, povračilo plač za čas, ko so bili na bolniški ali v karanteni, plačilo stroškov za zdravljenje in celo odškodnine. 

So takšne tožbe upravičene?

Odvetnik Žiga Marovt, ki se med drugim ukvarja tudi z delovnim pravom, pravi, da so takšne tožbe lahko upravičene in bi se lahko zgodile tudi pri nas. Po slovenski zakonodaji je ena od temeljnih obveznosti delodajalca tudi obveznost zagotavljanja varnih delovnih razmer. "Če delavci zbolijo, ker delodajalec ni poskrbel za potrebno varnost in je kljub temu zahteval vrnitev delavcev na delovno mesto, je odgovornost za to možno pripisati delodajalcu. V primeru, da je delodajalec naredil vse potrebno za varnost in je delavec kljub temu zbolel, pa krivda ni na strani delodajalca," pravi Marovt. 

Vendar je pri tem treba vedeti, da se lahko zaplete pri dokazovanju, kje, kdaj in na kakšen način se je delavec okužil."Glede na znane podatke je virus agresiven in se hitro prenaša s človeka na človeka, poleg tega pa ima tudi nekajdnevno inkubacijsko dobo. Vsekakor je takšno dokazno breme na delavcu oziroma okuženem," pravi. 

"V teoretičnem primeru (da delavec zboli za koronavirusom na delovnem mestu) bi moral delavec za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka zoper delodajalca dokazati elemente odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročno zvezo in škodo). Dokazno breme glede četrte predpostavke odškodninske odgovornosti, krivde, je na strani delodajalca (obrnjeno dokazno breme). Protipravnost ravnanja delodajalca se presoja z vidika spoštovanja določb ZVZD-1, predvsem temeljnih načel, ki izhajajo iz 9. člena (izogibanje nevarnostim, ocenjevanjem tveganja, obvladovanje nevarnosti pri viru, dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem)," pa pravi odvetnica Katarina Čeč Labernik. Dodaja, da bi za tak primer lahko šlo takrat, ko bi delodajalec vztrajal pri delu zaposlenih, posebno rizičnih skupin, "v okoliščinah, ki pomenijo povečano nevarnost okužbe, brez nujno potrebne zaščitne opreme in v nasprotju s priporočenimi ukrepi NIJZ". 

Kako verjetne so tovrstne tožbe v Sloveniji?

Trenutno se sicer noben od naših dveh sogovornikov s tovrstnimi tožbami ali pravnimi posvetovanji še ni ukvarjal. "Ker posledice pandemije na zdravje ljudi pri nas niso dosegle takšnih razsežnosti kot v nekaterih drugih državah (Italija, ZDA, Španija), tudi primerov okužb na delovnem mestu, z resnimi posledicami, ni veliko. Najbolj izpostavljeni so zagotovo delavci v zdravstvu in v trgovinski dejavnosti, pri čemer so (oziroma bi morali biti) tudi ukrepi, ki jih sprejemajo delodajalci, v teh sektorjih obsežnejši kot v dejavnostih, ki niso tako rizične," pravi Čeč Labernikova. Kot pravi, je med epidemijo delodajalcem, s katerimi sodeluje, tudi sama svetovala, naj delavce na primeren način obvestijo o sprejetih ukrepih za preprečevanje širjenja virusa in delo, če je le možno, prilagodijo tako, da so zaposleni med seboj in s strankami čim manj v stikih. 

So pa tovrstne tožbe tudi v Sloveniji možne in pričakovane, če delodajalci ne bodo poskrbeli za varnost delavcev."Delodajalec je v skladu z določili 43. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) dolžan zagotoviti delavcu varno opravljanje dela. V ta sklop sodi tudi zaščita pred nalezljivimi boleznimi, kar covid-19 vsekakor je," je opozoril Marovt. 

Zaščitno opremo mora zagotoviti delodajalec, delavec jo mora uporabljati in spoštovati ukrepe delodajalca

V podjetjih delavcem grozijo z visokimi denarnimi kaznimi, če ne nosijo mask na pravilen način ali jih sploh ne, hkrati pa nekateri delodajalci ne zagotavljajo delavcem dovolj ali ustreznih mask, pač pa si jih morajo delavci priskrbeti sami. Pa je tovrstna praksa zakonita? Naša sogovornika menita, da ni. 

"Glede zagotavljanja sredstev (mask, razkužil in podobno) je dolžnost na strani delodajalca. Kot že omenjeni 43. člen ZDR-1 nalaga delodajalcu, da mora delavcu zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti. To obvezo delodajalca pa še podrobneje opredeljuje 45. čl. ZDR-1, ki delodajalcu eksplicitno nalaga, da mora zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev," poudarja Marovt.

Čeč Labernikova pa dodaja, da tako kot je delodajalec dolžan zagotavljati ukrepe za zdravje in varnost pri delu, so na drugi strani delavci dolžni te ukrepe spoštovati. "Delavec mora, med drugim, uporabljati osebno varovalno opremo, skladno z namenom in navodili delodajalca (12. člen ZVZD-1). V primeru kršitve ukrepov delodajalec ne more izreči denarne kazni, če le-ta ni predvidena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti (172. člen ZDR-1). Lahko pa se posluži drugih disciplinskih ukrepov," pojasnjuje odvetnica. Ob tem je tudi ona poudarila, da mora varovalno opremo za delavce, kamor sodijo tudi zaščitne maske, zagotoviti delodajalec."Zato je praksa delodajalcev, da ta strošek prevalijo na delavce, po mojem mnenju nezakonita," pravi. 

Ali delavcem v vročih dnevih zaradi maske pripada več odmorov?

Nekatera delovna mesta so poleti še bolj na udaru zaradi vročine. Nošenje maske osem ur na dan v takšnih pogojih pa lahko slabo vpliva na počutje delavcev. "Nošenje maske več ur dnevno je brez dvoma neudobno, zato mora delodajalec (oziroma po potrebi strokovnjak za varstvo in zdravje pri delu) presoditi, ali je možno varnost delavcev zagotoviti tudi na kakšen drug način. V kolikor to ni mogoče in bi nošenje mask v kombinaciji s povišanimi temperaturami na delovnih mestih pomenilo nevarnost za življenje in zdravje zaposlenih (na primer, da zaposlenemu z masko postane slabo in pade na nevarne stroje v proizvodnji), mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za preprečitev te nevarnosti, podobno kot sicer ob vročinskih valovih – na primer dodatni krajši odmori oziroma mikropavze, zagotavljanje pitne vode in podobno," pravi Čeč Nabernikova.

Ker je nošenje maske v zaprtih prostorih spet obvezno in to zahteva vlada, morajo delodajalci temu prilagoditi delovne procese. "Če delavci zaradi vročine ne morejo nositi mask, mora delodajalec ukreniti vse, da se delavcem omogoči zaščita. To lahko stori na drugačne načine, na primer zračenje prostorov, več odmorov, dodatno hlajenje prostorov," pravi Marovt. Opozoril je tudi, da lahko delavec od delodajalca zahteva, da odpravi vsako grožnjo za zdravje delavcev. "Če delodajalec tega ne stori, so podani pogoji za izredno odpoved delovnega razmerja," še dodaja. Ne nazadnje pa lahko delavci nepravilnosti tudi prijavijo inšpektoratu za delo, ki je pristojen za nadzor delovnih procesov in spoštovanje delovnopravne zakonodaje. 

Lahko stranke tožijo organizacijo, če bi se okužile pri njih?

V ZDA, kjer se ljudje zelo pogosto odločajo za tožbe, se bojijo tudi tožb strank, ki bi se morebiti okužile v njihovih prostorih ali preko njihovih zaposlenih (denimo v trgovini, restavraciji, fitnes centrih). Pri nas je eden od fitnes centrov reagiral zelo hitro, ko so izvedeli, da je osebi, ki je bila v njihovem centru, test na koronavirus pokazal pozitiven rezultat. Center so takoj zaprli za tri dni, o pozitivnem primeru pa obvestili svoje člane in se lotili razkuževanja. 

Pa bi v takšnem primeru, če bi se stranka okužila med uporabljanjem storitev nekega podjetja, to podjetje lahko tožila? Odvetnika poudarjata, da imajo vse organizacije, društva, zavodi in podobno dolžnost skrbeti za varnost ljudi in premoženja. Prav tako morajo ravnati v skladu z navodili in priporočili institucij, kot je denimo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)."V kolikor ta pravni subjekt ne ravna v skladu z opisanimi navodili oziroma predpisi in je dokazano, da je do okužbe prišlo v prostorih tega subjekta, je vsekakor odgovoren za škodo, ki je nastala. V primeru, da je ta subjekt sledil navodilom in upošteval predpise, pa se lahko reši odgovornosti in bo tožba zoper njega neuspešna," je pojasnil Marovt.