Ob načrtovanju poletnih dopustov v tujini je treba pravočasno preveriti veljavnost potnega lista oziroma osebne izkaznice, opozarjajo na ministrstvu za notranje zadeve. Do konca leta 2016 bo namreč potekla veljavnost nekaj več kot 34.000 potnim listom in nekaj več kot 61.000 osebnim izkaznicam.

Vlogo za izdajo potnega lista ali osebne izkaznice lahko državljani vložijo na kateri koli upravni enoti, na ministrstvu pa priporočajo, da jo vložite vsaj 10 dni pred potovanjem. V primeru časovne stiske je mogoče zaprositi tudi za prednostno ali nujno izdelavo dokumentov; tako bodo izdelani in odpremljeni na pošto v roku enega delovnega dne. Vendar takšna izdelava za državljana pomeni dodatne stroške, saj je treba plačati dvojno upravno takso.

Potek veljavnosti osebnih izkaznic in potnih listov:

Osebna izkaznica je javna listina, s katero slovenski državljani lahko izkazujejo svojo istovetnost in državljanstvo. Z njo lahko vstopijo v države EU in evropskega gospodarskega prostora ter tako tam prebivajo do 90 dni. Gre za Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Irsko, Islandijo, Italijo, Latvijo, Liechtenstein, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško, Španijo, Švedsko in Veliko Britanijo. Na podlagi dvostranskih sporazumov lahko slovenski državljani z osebno izkaznico potujejo tudi v Albanijo, Švico, Andoro, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Makedonijo in Srbijo.

Za obisk drugih držav pa je treba imeti veljaven potni list. Določene države zahtevajo, da je potni list ob vstopu na njihovo ozemlje veljaven vsaj še pol leta ali več. Zato na notranjem ministrstvu državljanom svetujejo, da se v primeru potovanja predvsem v države z vizumskim režimom pravočasno pozanimajo o posebnih pogojih vstopa v države.

Potni list in osebna izkaznica sta dragocena dokumenta, ki ju je treba skrbno hraniti. V primeru pogrešitve, izgube ali kraje osebnih dokumentov je državljan dolžan prijaviti čim hitreje na kateri koli upravni enoti, pri čemer pa prijava zgolj na policijski postaji ne zadošča. Če posameznik ne prijavi pogrešitve, stori prekršek, za katerega je predpisana globa v višini od 125 do 400 evrov, obenem pa tvega morebitno zlorabo dokumenta in identitete.