Seveda je najbolje, če živilo pojeste še isti dan, ko ga kupite. A velikokrat ni tako. Ko kupujete hrano, vedno preverjajte datume, ki so odtisnjeni na embalaži. Če je tik pred iztekom roka, načrtujte, da boste izdelek čim prej pojedli. 

A ni ga posameznika, ki se ni našel v situaciji, ko je v hladilniku našel kakšen izdelek, ki mu je rok že potekel. Kaj v tem primeru?

Treba je razumeti razliko ...

Pri NIJZ opozarjajo, da je treba razumeti razliko med "uporabno najmanj do" in "porabiti do". 

Uporabno najmanj do = datum minimalne trajnosti

Datum minimalne trajnosti se nanaša zgolj na kakovost živilskega izdelka, ki po preteku tega roka začenja upadati, pravijo strokovnjaki. "Po tem datumu lahko zaznamo razliko v okusu ali konsistenci, vendar je zaradi tega živilo še vedno varno," pravijo. 

Porabiti do = pozor!

Če je živilo z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljivo in zaradi tega lahko po krajšem obdobju predstavlja neposredno nevarnost za človekovo zdravje, mora biti označeno z besedami "porabiti do". "Takšna živila so potencialno nevarna, ker omogočajo hitro in progresivno rast mikroorganizmov – povzročiteljev okužb z živili. Treba jih je hraniti na hladnem ali vzdrževati na toplem, lahko so surova ali toplotno obdelana, lahko so živalskega ali rastlinskega izvora oziroma sestavljena živila," opozarjajo pri NIJZ. 

'Večina potrošnikov zmotno verjame, da datumi uporabnosti na oznakah nakazujejo, kako varno je živilo'

Večina datumov uporabnosti torej kaže, kako sveže bo živilo določen čas in ne nujno, kako pokvarjeno bo postalo. "Večina potrošnikov zmotno verjame, da datumi uporabnosti na oznakah nakazujejo, kako varno je živilo. Ti datumi torej niso povezani s tveganjem za okužbo ali zastrupitvijo s hrano, saj izključno nakazujejo svežost in proizvajalci z njimi sporočajo, kdaj je živilo na vrhuncu svojih lastnosti. To pomeni, da živilo, ki mu preteče rok, ne postane neužitno. Potrošnik se še vedno lahko odloča, ali je živilo zanj sprejemljivo. Samoumevno je, da mora biti hrana varna, česar se proizvajalci dobro zavedajo in hočejo zagotovila, da potrošniki uživamo visokokakovostne izdelke. Zagotovo pa po preteku roka uporabnosti obstaja sivo področje, ko je živila še možno uporabiti, če jih hranimo v idealnih pogojih," razložijo na spletni strani NIJZ. 

'Večina živilskih izdelkov je varnih še dolgo po preteku roka uporabnosti'

Meso, mleko ... številne je strah, da se bodo po preteku roka zastrupili, nekateri pa imajo tudi odpor, saj jim zavedanje o pretečenem roku ustvarja nekakšen podzavestni gnus do izdelka. Ta pa je na primer popolnoma v redu, a ga oseba s tovrstnim odporom vidi kot nagnusnega, pokvarjenega ... Ta odpor imajo po navadi do mesa in mlečnih izdelkov. 

"Celo meso in mleko, ki sta se začela kvariti, nista nujno nevarna. Zelo pogosto ju ne bomo uživali zaradi vonja ali okusa, ki nam morda nista všeč. Datumi uporabnosti so najpomembnejši pri surovem mesu, tako je perutninsko meso in morsko hrano treba toplotno obdelati v enem do dveh dneh, goveje in svinjsko meso pa v treh do štirih dneh po preteku roka. Zamrznjeno mleto meso moramo uporabiti v treh mesecih; svinjsko meso v pol leta; goveje meso, jagnjetino, telečje in divjačinsko meso pa v 8 do 12 mesecih. Meso ne sme biti zelene ali rjave barve, sluzavo, lepljivo, ne sme dajati suhega občutka ob dotiku in ne sme imeti kislega vonja, ki je značilen za kvarjenje. Mleto meso ima večjo površino kot druge vrste mesa in se zaradi bakterijske rasti lahko hitreje pokvari," opozarjajo strokovnjaki. 

Ko se boste odločali, ali boste pojedli živilo s pretečenim rokom uporabnosti, se zanašajte na svoja čutila – ali ima živilo nenavaden vonj, ali je nenavadne barve, ali je sluzasto ... 

"Živila, ki smo jih predolgo hranili v hladilniku in imajo pretečen rok uporabnosti, po navadi ne povzročijo bolezni. Okužba ali zastrupitev s hrano je bolj verjetno posledica nepravilnega rokovanja z živili ali nezadostne toplotne obdelave v kombinaciji z mikroorganizmi, ki povzročajo bolezen," pojasnjujejo strokovnjaki. 

Zdrava pamet in lastni občutki naj bodo naše vodilo

Ne zanašajte se le na rok uporabnosti. Če je živilo neprimernega vonja in sumljivega videza, ga zavrzimo, čeprav rok uporabnosti še ni potekel. Živilo lepega videza in prijetnega vonja pa je lahko povsem varno, čeprav je rok uporabnosti že pretekel, še pravijo.

Privarčevali boste res veliko!

Ste pomislili, koliko hrane, in sicer še povsem užitne, vsak dan v svetu pristane v smeteh? Gre za nesprejemljivo ravnanje, še posebej z vidika humanitarnosti in zaščite okolja. Če vas to ne prepriča, pa vam bo morda v motivacijo to, da ste vsak zavrženi košček hrane plačali. Skušajte na to gledati tako, kot bi v smeti metali težko prislužen denar. 

Na primer: jogurt, ki ga boste vrgli v smeti, stane recimo evro in pol. Lahko manj ali več – odvisno od količine in okusa. Vsako živilo, ki ga boste zavrgli, glejte skozi ceno in razmišljajte o tem, koliko denarja mečete v smeti.