3. Mednarodni sejem zbirateljstva Collecta, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču med 27. in 29. marcem 2009, je predstavil predmete z najrazličnejših področij zbirateljstva. Sejem, ki je pritegnil številne ljubitelje in strokovnjake zbirateljstva, je gostil kar 132 zbirateljev in trgovcev iz 14 držav z najrazličnejših področij zbirateljstva, kot so filatelija, numizmatika, kartofilija, militarija, antikvitete, razstava mineralov, fosilov, draguljev, telefonskih kartic, gramofonskih plošč in zgoščenk, pez in kinder figuric, stripov, modelčkov malih železnic ter drugih zbirk.

Glavna atrakcija letošnjega sejma je bil 31 kilogramov težek največji evropski zlati kovanec, ki sta ga družbi Moro in Schöller Münzhandel premierno odkrili v soboto točno ob 11. uri. Tako imenovani Dunajski filharmonik je bil na predstavitvenem prostoru družbe Moro postavljen vse do nedelje do 15. ure. Nominalna vrednost zlatnika je vredna 100.000 evrov, če bi ga pretopili v zlato, bi zanj dobili okoli 700.000 evrov, njegova numizmatična vrednost pa naj bi po mnenju kovnice krepko presegala milijon evrov, saj je bilo izdanih le 15 tovrstnih unikatnih primerkov.

Mednarodno priznani numizmatik Zmago Jelinčič Plemeniti pa meni, da ne gre za kovanec v pravem pomenu besede, saj je Dunajski filharmonik narejen iz ulitega zlata, torej je v bistvu ingot, ni kovan, zato zanj osebno ni zanimiv.

Na sejmu je vsak ljubitelj kovancev na lastne oči videl vse izdane serije slovenskih evrskih kovancev. Tako naj bi bila med zbiratelji najbolj iskana posebna serija slovenskih evrskih kovancev iz leta 2008, kjer je bilo izdanih le 1000 tovrstnih setov. Posebna naj bi bila zaradi tehnike izdelave, saj gre za posebno reliefno poliranje ploščic na obeh straneh kovanca, ki nam pri poliranju da gladke in matirane površine. Zbiratelj, ki je imel nos za donos, je lahko tako kupil omenjeni set že za 25 evrov.

Danes bi za to relativno redko izdajo seta slovenskih evrskih kovancev iz leta 2008 lahko iztržili 200 evrov in več, nam je zaupal zbiratelj in trgovec s kovanci Marko. Sicer pa je med posamičnimi kovanci najbolj iskan dvoevrski finski kovanec, saj gre za izredno redek spominski kovanec, izdelan leta 2004 na Finskem, ki je bil izdan le v milijonski nakladi in je bil pomešan v redne rolice kovancev, zaradi česar je njegova numizmatična vrednost še dodatno narasla. Dvoevrski finski spominski kovanec bi lahko prodali za okoli 35 evrov.

Najdražji dvoevrski kovanec naj bi bil posebni spominski monaški kovanec, ki je bil izdan ob 25. obletnici smrti monaške kneginje Grace Kelly. Prvi kovanec iz serije tisočih je zadržala monaška knežja družina, ostale pa so priložili k vstopnicam za koncert v čast Grace. Cena vstopnice je bila 50 evrov, za kovanec pa boste, če ga boste sploh kje našli, odšteli približno 800 evrov. Za zbiratelje pa naj bi bil zanimiv tudi vatikanski dvoevrski kovanec s podpisom papeža Benedikta XVI., ki naj bi bil zaradi majhne serije vreden okoli 55 evrov.

Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji spominskih bankovcev. Med bogato in pestro zbirko je bilo moč opaziti tudi, vsaj vrednostno gledano, največji bankovec – zimbabvejski dolar. Bankovec, na katerem je bilo zapisano 50 trilijonov (50 + 12 ničel!), je bil v avtokratični državi, katere predsednik države je Robert Mugabe, v času uporabe praktično ničvreden, prav zaradi rekordne letne inflacije v Zimbabveju (letno je znašala 1500 odstotkov in več). In glede na krizo, četudi bi ga imeli, ne bi mogli kupiti skoraj ničesar.

Bankovec, za katerega se je zanimalo veliko število zbirateljev, je bankovec za 500 dinarjev iz leta 1944. Zanj so zbiratelji pripravljeni ponuditi tudi 500 evrov, toda le ob predpostavki, da je dobro ohranjen.

Veliko pozornost zbirateljev pa so prav tako imele poštne znamke. Pošta Slovenije je v predavalnici vodila posebno predstavitev, kjer je Bojan Bračič ob glasbeni spremljavi Sadeža predstavil zbirko poštnih znamk, izdanih na dan začetka sejma.

Zapostavljena pa niso bila tudi druga področja zbirateljstva. Tematska razstava Slovenika je pod svoje okrilje letos postavila najpopularnejše minerale, nakit iz jantarja, redke primerke fosilov, plačilna sredstva še iz časov pred našim štetjem, razglednice z upodobljenimi vremenskimi ujmami na Slovenskem, zelo stare stripe slovenskih avtorjev, PEZ figurico Elvisa Presleyja, posebne zbirke kinder figuric, vžigaličnih škatlic, modelčkov tirnih vozil, čajnih vrečic, samolepilnih etiket s sadja, ovitke sladkorčkov in še bi lahko naštevali.

Na ogled je bila postavljena tudi zbirateljska hemeroteka, modeli lokomotiv, vagonov in tramvajev iz Evrope in Združenih držav Amerike. Collecta pa se je spomnila tudi 160 let Prešernove smrti, saj je bila med drugim predstavljena prepovedana naslovnica druge izdaje poezij in Prešernove kroglice.

V predavalnici pa sta potekali tudi dve dražbi v živo. Antikvariat Glavan je vodil dražbo starih knjig in tiskov pod skupnim imenovalcem Slovenika. Na sejmu je bilo tako mogoče kupiti otroške knjige, bibliofilske izdaje, knjižne prvence ter stare razglednice in tiskovine. Dražbena hiša Fock & Pirc pa je vodila dražbo celovitih zbirk športne in predvsem olimpijske tematike, zbirk Skandinavije ter obdobja okupacije 2. svetovne vojne in umetnosti.