Na slovenskih avtocestah je trenutno 10, na državnih cestah pa šest stacionarnih radarjev. Na vseh 15 trenutno delujočih mesečno ujamejo od 500 do 600 prekrškarjev. Pred približno dvema mesecema so z enim zabeležili dirkača, ki je vozil 248 kilometrov na uro.

Lani in letos niso postavljali novih ohišij. Radar stane okoli 30.000 evrov, odvisno od proizvajalca in vrsto. Ohišje brez optike in električnega napajanja stane od 5000 do 8000 evrov, kar skupno nanese od 35.000 do 38.000 evrov.

Na Darsu opozarjajo, da s stacionarnimi radarji ne zagotovijo učinkovitega zmanjšanja hitrosti na daljših odsekih. Zato upajo na čimprejšnje merjenje povprečne hitrosti na daljših odsekih. "Sistemi v nekaterih evropskih državah že delujejo, v Sloveniji pa je v pripravi pilotni sistem, ki bo omogočal nadzor na pet kilometrov dolgem odseku avtoceste na območju Trojanskih predorov," so napovedali.

Na Darsu ugotavljajo, da veliko voznikov na odsekih pred stacionarnimi radarji vozi prehitro, pred radarjem pa zmanjša hitrost. Po njihovih opažanjih praviloma ne zavirajo sunkovito, s čimer bi ogrožali druge, ampak postopno.

Hitrost je eden najpogostejših vzrokov nesreč, zato umirjanje prometa spada med ključne ukrepe za boljšo varnost na cestah. Lani je na slovenskih cestah umrlo 108 oseb, zaradi hitrosti 34, leta 2013 pa 49 od skupno 125 oseb.

Hitrost je res nevarna in divjanje, včasih celo zbijanje rekordov je skrajno neodgovorno. Dirkači poleg sebe resno ogrožajo nič krive preostale udeležence prometa, med katerimi so tudi otroci - naše največje bogastvo.

Vsi vozniki bi morali poznati izrek "boljše pozno kot nikoli" in se ga držati "kot pijanec plota". Vedno in povsod.