Oglasi z naslednjo vsebino tako niso več nobena redkost. ''Ste upokojeni, imate nepremičnino, vas je družina zanemarila in potrebujete družbo ter sredstva za preživljanje? Priskrbeli vam bomo družbo in zdravstveno oskrbo, poskrbeli, da boste zadovoljno in dostojno preživeli jesen življenja, v zameno pa nam boste zapustili svojo nepremičnino.''
In seveda se najdejo ljudje, ki na te oglase odgovorijo. In da ne bo pomote – za njimi se ne skrivajo vedno prevaranti. Nekateri za starostnike dejansko lepo poskrbijo brez skritih namenov. Obstaja pa seveda tudi druga plat, na katero so pred kratkim naleteli hrvaški novinarji. Objavili so oglas, v katerem je 84-letna ženska iskala pomoč na domu in preživljanje do smrti, v zameno pa je ponujala stanovanje, ki bi ga po smrti zapustila v trajno lastništvo. In najpogostejši odgovori? Ali je gospa pokretna, ali ima stanovanje pogled na morje, ali lahko vidijo njeno zdravstveno kartoteko, koliko živih sorodnikov ima in ali bodo ti po njeni smrti delali težave? Predvsem pa – ali bo dovolj, če ji plačajo oskrbo v domu, oni pa se vselijo v stanovanje. Pa seveda še največji "mojster". Zanimalo ga je, ali je nepremičnina vredna vsaj 800.000 evrov in ali se pričakuje, da bo gospa živela še več kot pet let.
Oba primera jasno kažeta na zapletenost področja. Na eni strani stisko starostnikov, na drugi strani pa na možnost prevare in številna vprašanja, ki jih odpirajo takšni dogovori o preživljanju.
V Sloveniji se v ta namen sklepa precej pogodb o dosmrtnem preživljanju, nam je povedal odvetnik Matiček Žumer iz odvetniške pisarne Carmen Dobnik. ''Pogodbe o dosmrtnem preživljanju so v praksi precej pogoste, saj si s to pogodbo preživljanec zagotovi neko dodatno socialno varnost, varstvo in skrb v starosti ali/in bolezni, motivacija preživljavca pa je v pridobitvi določenega premoženja. Ker mora biti ta pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, pri njeni sestavi sodeluje notar kot pravni strokovnjak.''
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je za preživljanca precej ugodna, saj ohrani lastninsko pravico do nepremičnine, prav tako lahko v primeru neizpolnjevanja obveznosti pogodbo razveljavi. Upravičenec dobi lastninsko pravico šele po smrti, zaščiten pa je tako, da se v zemljiško knjigo vpiše, da lastnik nepremičnine ne sme prodati ali kako drugače obremeniti.
Kljub temu mnogi svetujejo, da brez predhodnega posvetovanja s pravnikom takšne pogodbe raje ne sestavljajte, še posebej če ste na strani preživljanca. ''Predvsem morajo biti dovolj podrobno določene pravice preživljanca oz. obveznosti preživljavca, saj je prav izpolnjevanje teh obveznosti najpogosteje kamen spotike med pogodbenima strankama ali kasneje med dediči preživljanca in preživljavcem.'' Jabolko spora so lahko med preživljavcem in preživljancem že v času življenja stvari, ki so na začetku videti kot nepomembne malenkosti. ''S sinom sva takšno pogodbo sklenila za polovico hiše. Izgovoril sem si dve sobi ter souporabo kuhinje in kopalnice. Kmalu pa so se začele težave glede tega, kdo skupna prostora uporablja preveč, kdo čisti, kdo plačuje popravila in nujna vzdrževalna dela,'' pravi Stane, ki je s sinom nato vendarle dosegel dogovor, še preden se je odločil za razveljavitev pogodbe.
Ta je mogoča v primeru, da preživljavec ne izpolnjuje obveznosti do preživljanca, pri čemer do neizpolnjevanja ne prihaja zaradi "kapric" preživljanca.
Težave v odnosu med pogodbenima strankama sicer večkrat nastajajo tudi zaradi pričakovanja okolice, kaj naj bi takšna pogodba pomenila. Niso redki primeri, ko okolica začne preživljancu govoriti: ''Glej, koliko si dal, v zameno pa ne dobiš skoraj nič.'' Vendar takšni spori brez dokazov ne morejo biti razlog za prekinitev pogodbe.
Težave lahko nastanejo tudi po smrti preživljanca. Takrat lahko namreč njegovi sorodniki takšno pogodbo skušajo izpodbijati. ''Pogodba o dosmrtnem preživljanju je odplačna pogodba, na podlagi katere se preživljavec zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.''
Lahko pa dediči pozneje dokazujejo, da je bolj kot za odplačilo šlo za darilo. Dlje kot je pogodbeni odnos trajal, manj verjetnosti je, da bodo nasprotniki na sodišču uspešni. Z dolžino odnosa namreč narašča vsota "odplačila". Če so medsebojne obveznosti pogodbenih strank v sorazmerju in gre za odplačno pogodbo, dedič ne more zahtevati vračunavanja nepremičnin in premičnin, ki so po smrti zapustnika (preživljanca) postale last preživljavca, v zapuščinsko maso. ''Če je mogoče, je dobro, da ob sklenitvi takšne pogodbe stranke predložijo še izjave dedičev prvega reda, da se ti odpovedujejo nujnemu deležu, vsekakor pa je dobro v pogodbo zapisati, kako dolgo je odnos preživljanja trajal že pred podpisom pogodbe.''
V praksi se pogosto dogaja, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju dejansko darilna pogodba, saj ena pogodbena stranka pridobi premoženje, ne da bi v zameno kaj storila. ''V tem primeru gre za neodplačno pridobitev, ki je izenačena z darilno pogodbo, zato je nujni dedič lahko prikrajšan v svojem nujnem dednem deležu. Običajno mora nujni dedič svojo pravico iskati v pravdnem postopku, pri čemer je lahko pogodba o dosmrtnem preživljanju v celoti ali samo deloma odplačna. Pri ugotavljanju obsega odplačnosti ali neodplačnosti se upoštevajo tako dejansko izpolnjene obveznosti preživljanja (npr. finančna podpora, nega, skrb ipd.) kot tudi tveganje preživljavca ter subjektivna vrednost preživljanja za preživljanca.''
V Sloveniji se tudi sicer veliko sorodnikov po smrti katerega od družinskih članov sreča na sodišču. ''Primerov izpodbijanja oporok je kar nekaj, predvsem takrat, ko gre za zapuščino večje vrednosti in so prizadeti interesi katerega od dedičev. Izpodbijajo se predvsem lastnoročne oporoke ali oporoke pred pričami. Najpogostejši očitki tožnikov so, da oporoke ni podpisal zapustnik, temveč tretja oseba oz. da je podpis zapustnika ponarejen in da zapustnik zaradi telesne ali duševne bolezni ni bil sposoben izraziti in razumeti svoje oporočne volje. Redki so primeri, ko se oporoka izpodbija zaradi drugih nepravilnosti. Take pravde so pogosto precej dolgotrajne, saj v njej sodelujejo tudi različni sodni izvedenci (npr. grafološke stroke, medicinske stroke) in pogosto več prič.''
Spremljajte nas na Facebooku!
