Če se banke česa bojijo, so to zagotovo slabi krediti. Kot večkrat poudarjajo tudi naše banke, si ne želijo lastništva nad stanovanji, zemljišči in poslovnimi prostori, ki so bili dani kot zavarovanje, da bodo krediti poplačani. Želijo si denar.

Zato banke pogosto premoženje, ki ga zasežejo, zelo hitro prodajo, največkrat krepko pod ceno, le zato, da bi si povrnile denar, ki so ga posodile. A take hitre poceni prodaje so možne le pri manjših posojilih, kot je na primer hipotekarno posojilo posamezniku.

V primeru evropskih in hkrati tudi slovenskih bank je zgodba seveda drugačna. Količina slabih posojil je enostavno prevelika in hitra prodaja bi banke lahko uničila. Potrpežljivo čakajo na pomoč in na otoplitev gospodarske klime. A kopičenje zaseženega premoženja in pomanjkanje gotovine je preseglo vse meje razuma in tako naj bi šlo v kratkem v prodajo kar za 1.360 milijard (1,36 bilijona) evrov nasedlih investicij, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč ... Predstavniki PricewaterhouseCoopers iz Londona menijo, da spisek še ni dokončen in da bi se vrednost lahko celo podvojila. Businessinsider za primerjavo navaja, da naj bi vse evropske banke med letoma 2003 in 2010 prodale za vsega skupaj 73 milijard evrov premoženja.
Prihaja torej največja razprodaja v zgodovini človeštva.

Kdo bo kupec?
Po mnenju revije Businessinsider naj kupcev ne bi manjkalo, a vsi pričakujejo, da bodo z bankami sklenili posel, ki jim bo prinesel velike dobičke. Kot morebitne kupce navajajo 'fante z debelimi denarnicami' oziroma sklade, ki upravljajo z milijardami. Bill McMorrow, direktor Kennedy-Wilson Holdings, Inc., upravlja enega takih skladov. Sklad, ki naj bi imel že od leta 1999 povprečno letno rast neverjetnih 42 odstotkov, specializiran pa je za odkup premoženja od bank in njegovo nadaljnjo prodajo. Pričakuje, da naj bi se prav v Evropi dalo v naslednjih treh do petih letih izredno poceni kupovati in nato veliko dražje prodajati. Vprašanje je le, koliko časa lahko naše banke še zdržijo.