Kako nekdo sploh pride v situacijo, da ostane brez stalnega prebivališča? Poglejmo konkreten primer. Najemnica je imela stalno prebivališče dolga leta urejeno pri stricu. Po njegovi smrti so njegovo stanovanje prodali, sama pa je bila prisiljena spremeniti stalni naslov. Novi lastniki stanovanja so namreč na upravni enoti sprožili postopek ugotavljanja stalnega prebivališča. 

Trenutni najemodajalec ji zaradi slabih izkušenj s prejšnjimi najemniki ne dovoli prijave stalnega prebivališča na naslovu, na katerem živi. Dal ji je jasno vedeti, da bo v primeru prijave stalnega prebivališča prekinil pogodbo o najemu oziroma ji pogodbe ne bo podaljšal. A to bi bil zanjo dodaten udarec, saj bi bila prisiljena iskati novo stanovanje v času, ko stanovanj že tako primanjkuje in se cene najema iz dneva v dan višajo. 

Takšnih zgodb ni malo, pravijo na Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje. Ljudje ostanejo brez stalnega naslova, ko ostanejo brez doma, ali ko v nepremičnini bivajo "na črno" oziroma brez najemne pogodbe, saj se lastnik želi na tak način izogniti plačilu davka. Ali pa, kadar nimajo soglasja lastnika, da bi na naslovu, kjer bivajo, prijavili prebivališče. 

"Velikokrat ljudje stalnega prebivališča ne prijavijo, tudi če imajo sklenjeno najemno pogodbo, ker jih lastnik opozori, da tega noče, oni pa se bojijo, da jim po poteku najemne pogodbe le-te lastnik ne bo podaljšal, če ga ne bodo upoštevali in bodo prijavili stalno prebivališče," pravijo v ZPM Moste-Polje.

Kot opozarjajo, pa prijava prebivališča "ni krivdni razlog, na podlagi katerega bi bilo skladno s Stanovanjskim zakonom mogoče odpovedati najemno pogodbo". A glede na to, kako počasni so sodni mlini v Sloveniji, je tovrstno iskanje pravice najemnika na sodišču za marsikoga stvar, v katero se raje niti ne spušča. Nenazadnje bi si s tem nakopali še več jeze najemodajalca. 

Kaj potrebuje posameznik za prijavo stalnega naslova?

Teoretično lahko najemnik stalno prebivališče prijavi že na podlagi pogodbe o najemu. "Prijavo stalnega prebivališča se lahko uredi s predložitvijo najemne pogodbe, soglasjem lastnika nepremičnine, izjavo o lastništvu oziroma solastništvu, dokazilom o užitku ali služnosti stanovanja, itd.," je za Cekin.si pojasnila Tanja Miklavc Maček iz Pravnega SOS.  

V primeru predložitve najemne pogodbe soglasje lastnika sploh ni potrebno. Še več, na Pravnem SOS pojasnjujejo: "Po Zakonu o prijavi prebivališča je najemodajalec lahko kaznovan v primeru, da omejuje prijavno obveznost najemniku."

A v praksi je drugače in najemodajalci o tem pogoju najemnika obvestijo že vnaprej in pogodbe o najemu sploh ne želijo podpisati s posameznikom, ki izrazi tudi željo po prijavi stalnega prebivališča na naslovu. "Pogosto se zgodi, da najemniku odpovejo najemno razmerje potem, ko upravna enota zahteva na podlagi predložene najemne pogodbe vpis stalnega prebivališča za omenjenega najemnika," pravi Miklavc Maček.  

Kje lahko torej takšen posameznik prijavi stalno prebivališče?

Ko se torej najemnik sooči s težavo, da nima možnosti prijave stalnega naslova, mu lahko upravna enota prijavi zakonito prebivališče na občini. "Zakon o prijavi prebivališča v 19. členu določa, da če upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku po določbah tega zakona stalnega prebivališča ne more prijaviti, mu določi zakonsko prebivališče na naslov občine, na območju katere stalno prebiva," pojasnjujejo v Pravnem SOS. 

Upravne enote sicer to možnost običajno uporabljajo za posameznike, ki so nastanjeni v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zatočišču za žrtve nasilja v družini, zatočišču za žrtve trgovine z ljudmi, varni hiši, otroku, ki je nameščen v rejništvo, zavetišču za brezdomce in podobno. 

Vendar pa to s seboj potegne številne druge težave, opozarjajo na ZPM Moste-Polje: "Na naslov zakonskega prebivališča posamezniku ne morejo biti vročena pisanja državnih organov, niti v tem primeru ni upravičen do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka." 

Pogosto posamezniki, ki se znajdejo v takšni stiski, stalno prebivališče prijavijo pri starših, na drugem koncu države, ugotavljajo v ZPM Moste-Polje. "Posledica tega je, da ne morejo sodelovati na razpisu stanovanjskega sklada za neprofitno stanovanje v kraju, kjer dejansko živijo, hkrati pa tudi ne morejo biti upravičeni do subvencije najemnine," pojasnjujejo. In začaran krog je sklenjen. 

Pogled z najemodajalčeve strani

Najemodajalci in lastniki nepremičnin nimajo pravice odjaviti najemnika oziroma druge osebe, ki je pri njih za stalno prijavljena, četudi ta nima več pravice bivanja v tej nepremičnini.

"Ostane jim le možnost, da preko upravne enote sprožijo postopek za ugotavljanje stalnega prebivališča svojega nekdanjega najemnika in ker lahko postopek traja tudi več mesecev (poznan primer tudi več kot leto dni), je razumljiv njihov odklonilni odnos do tega vprašanja," pravi Miklavc Maček.

Upravne enote so namreč preobremenjene z omenjenimi postopki, zato mnogi ostajajo nerešeni. 

V teh nepotrebnih birokratskih postopkih se, kot izpostavlja Miklavc Maček, dogaja tudi naslednje: "Najemodajalec ne more v stanovanju, v katerem je stalno prijavljen nekdanji najemnik, prijaviti novega najemnika, saj bivalna površina po Pravilniku o določitvi površinskih standardov za prijavo prebivališča ne zadošča za novo prijavo stalnega prebivališča. Normativ uporabne površine dela stavbe za število prijavljenih oseb v posameznem stanovanju je najmanj 8 m uporabne površine na prijavljeno osebo."

V primeru, da sproži postopek na UE, pa do zaključka postopka ugotavljanja stalnega prebivališča nekdanjega najemnika najemodajalec ne more oddajati stanovanja.

Zakon o prijavi prebivališča po nepotrebnem postavlja najemodajalca v podrejen položaj, kar posledično prinaša težave tudi najemnikom.

"Zakon je škodljiv tako za najemnike kot najemodajalce, na kar smo že opozorili, zato menim, da bi se moral spremeniti. Verjamem, da si tudi upravne enote in policija niso želele nakopati prekomernega dela z ugotavljanjem stalnega prebivališča državljanov, vendar je skoraj nerazumljivo, da se postopek odjave stalnega prebivališča doslej še ni spremenil. Če bi najemodajalec lahko na upravni enoti sam odjavil stalno prebivališče najemnika in predložil kot dokaz najemno pogodbo, ki se je iztekla, problemov s prijavo stalnega prebivališča najemnikov ne bi bilo," je poudarila Miklavc Maček iz Pravnega SOS.

Kako resna je grožnja z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva? 

Nekateri najemniki poročajo o slabih izkušnjah na upravnih enotah, kjer naj bi jih opozorili, da so lahko zaradi neurejenega stalnega prebivališča kaznovani ali da jih lahko celo izbrišejo iz registra stalnega prebivalstva. Je takšen strah upravičen? "Ni nam znan primer, da bi bil katerikoli naš uporabnik izbrisan iz registra državljanov, ker ni imel stalnega prebivališča," pravijo na ZPM Moste-Polje.  

Vendar pa zakonodaja določa, da če "upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča ne more ugotoviti, kje posameznik stalno prebiva in mu tudi ne more določiti zakonskega prebivališča, posamezniku v registru stalnega prebivalstva preneha prijava stalnega prebivališča".

"Iz vsega zapisanega in tudi zakonskih določil izhaja, da so redki primeri, ko bi do izbrisa iz registra stalnega prebivalstva sploh lahko prišlo. Gre največkrat za primere oseb, ki so odšli v tujino in upravna enota kljub uvedenemu postopku ni mogla pridobiti njihovega stalnega naslova v tujini," pravijo v Pravnem SOS. 

Prav tako se niti tujcu, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje, prebivanje ne more odpovedati zgolj iz razloga, da nima prijavljenega stalnega prebivališča. Je pa prijavljeno stalno prebivališče pogoj za upravičenost do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. 

Dejstvo pa je, da je posameznik, ki v zakonsko določenem času ne uredi stalnega bivališča, v prekršku, za katerega je zagrožena denarna kazen od 200 do 600 evrov.