Kmetijski minister Dejan Židan je prepričan, da lahko prevare v prehranski verigi izločimo samo s strogim preganjanjem zlorab, s čimer se krepi tudi zaupanje potrošnika. Po njegovih besedah so se odločili za splošen poziv javnosti, ker nimajo na voljo toliko inšpektorjev, da bi lahko vsak dan preverili številne lokacije, kjer prodajajo sadje in zelenjavo.

"Želimo ohraniti ugled slovenskega kmeta in okrepiti zaupanje kupcev domače hrane," je izpostavil. "Naš cilj ni cilj ujeti vseh kršiteljev. Naš cilj je, da kršitev sploh ne bi bilo," je dodal. Javni poziv po njegovih pojasnilih pomeni, da so poleg rednega nadzora najavili še izredni, ki bodo tudi ob vikendih, praznikih in izven uradnih ur delovnega časa inšpektorata za kmetijstvo in uprave za varno hrano. "Želimo, da ljudje vedo, da jih država varuje in da bo poiskala kršitelje," je poudaril.

Potrošniki vse več sprašujejo, ali je res slovensko sadje in zelenjava, ki jo dobijo na tržnici ali v prodaji ob cesti. Poostreni nadzor bo tako vključeval tudi kombinirane inšpekcije, kar v praksi pomeni, da bosta na primer nadzor skupaj izvajala tako inšpektor za kmetijstvo kot predstavnik uprave za varno hrano.

Najprej bodo preverjali, ali ima prodajalec vso potrebno dokumentacijo, nato bodo nadzorovali tudi sledljivost do dobavitelja. "Če prodajalec navede, da prodaja briške češnje, bodo preverili tudi na kmetiji, ali jih je res tam kupil in ali imajo na tej kmetiji sploh dovolj češenj za prodajo," je pojasnil minister.

Zagrožena kazen za zavajanje potrošnika o poreklu blaga pri neposredni prodaji znaša po zakonu o kmetijstvu od 1500 do 9000 evrov, če prekršek stori samostojni podjetnik posameznik. Z globo od 600 do 1800 evrov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in z globo od 600 do 1800 evrov posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. Inšpektorji lahko tudi zasežejo blago, s katerim je bil storjen prekršek.