Perutnina Ptuj, Panvita in Pivka Perutninarstvo so prve tri družbe, ki so si kot proizvajalke perutninskega mesa pridobile pravico do označevanja mesa z oznako izbrana kakovost. Njihovi izdelki bodo na voljo od danes, na trgovskih policah pa bodo predstavljeni ločeno od ostalega mesa. "Vsi mi tu živimo, hrano proizvajamo tudi za svoje otroke, delamo za dobrobit na daljši rok. Imamo eno najnižjih porab antibiotikov na vzrejeno žival, smo takoj za skandinavskimi državami," je poudaril direktor Pivke Perutninarstva Janez Rebec.

Po zagotovilih kmetijskega ministra Dejana Židana delajo vse potrebno, da tudi proizvodnja hrane postane zmagovalec v Sloveniji. "Perutninarstvo je za Slovenijo pomembno, saj predstavlja 18 odstotkov znotraj sektorja živinoreje, ta pa predstavlja slabo polovico kmetijstva. Zadnje čase beležimo rast porabe perutninskega mesa, lani se je približala 29 kilogramom na prebivalca. Samooskrba je tu pri 103 odstotkih," je dejal.

Ocenjuje, da bo s shemo postala hrana še bolj pomembna in stabilna. Pričakuje rast proizvodnje hrane, poslovno učinkovito in večji pomen pri potrošnikih. "Shema nagovarja potrošnike, da varuje slovensko hrano tudi, ko je slovenski trg napaden. Ko prihaja v Evropi do viškov hrane, teh viškov Slovenija ne more preprečiti, lahko pa pomembno destabilizirajo naš trg," je še poudaril.

Predsednik uprave Panvite Peter Polanič je poudaril, da je sistem nadzora nad proizvodnjo hrane v Sloveniji že zelo dober. Pri vstopu v shemo izbrane kakovosti bodo proizvajalci perutnine dodali mesu dodatne podatke, tudi ime in priimek rejca, ki je perutnino vzredil. "Trgovina pa zagotavlja ločenost na prodajnem mestu. Tako tudi potrošnik ve, kaj kupuje, kar danes ni praksa," je dodal.

Prvi mož Perutnine Ptuj Tibor Šimonka je spomnil, da proizvajalci tega mesa že sedaj lahko v shemo izbrane kakovosti vključijo celoten prodajni program, kar se bo v kratkem tudi zgodilo. "Kontroliramo celotno verigo od začetka do konca. Že danes imamo strogo kontrolo certificiranja, veterinarski nadzor. Dodatno certificiranje pomeni dodatne notranje in zunanje kontrole, s čimer zagotavljamo še večjo varnost ter kakovost hrane," je dejal.

Šimonka je dodal, da tudi v državah EU, ki tudi omogočajo dodatno kakovost mesa, nimajo kakovosti postavljene na tako visoki ravni kot pri nas. Polanič je obenem pojasnil, da je živali, katerih meso je namenjeno izbrani kakovosti, prepovedano krmiti s proteini, s surovinami na negativni listi, kot je ribja moka, transport daljši od 200 kilometrov, na vsakem predpakiranem mesu bo z imenom in priimkom naveden rejec mesa. Šimonka pa je opozoril, da za potrošnika ostaja cena mesa enaka, stroške certificiranja pa nosi delno država, predvsem pa proizvajalci. "Potrošnik dobi predvsem še eno garancijo več," je dejal.

Polanič je prepričan, da se bo poraba slovenskega piščančjega mesa povečala, Šimonka pa je spomnil, da je potrošnja pri nas že sedaj zelo visoka, da pa se lahko še poveča. Rebec pa pogreša večjo porabo slovenskega perutninskega mesa v gostinskih obratih, kjer potrošnik ne vidi porekla. "V tujini so to uredili s prostovoljno oznako na jedilnikih. Tako bomo vedeli tudi, kaj jemo čez dan. Ogromno uvoza je prav na tem sektorju," je še dejal,

Glede večjega vključevanja izdelkov izbrane kakovosti tudi v sisteme javnega naročanja je Židan pojasnil, da se prav sedaj spreminja uredba o zelenem javnem naročanju, ki že predpisuje 10-odstotni delež ekološke proizvodnje. "Prva novost je, da mora biti vsaj pet odstotkov živil iz sheme izbrana kakovost, ter da se svežina definira skozi prevožene kilometre. Spreminjamo tudi merila za naročanje v šolske zavode. Želimo zožiti število specifikacij in dati dodatno vzpodbudo hrani iz okolja. Želimo priti do 50 odstotkov oziroma na daljši rok do 70 odstotkov slovenske hrane," je še dodal.