Če smo na začetku epidemije lani spomladi govorili o tem, da smo se zaradi pojava novega virusa, številnih vprašanj brez odgovorov, strogih omejitev in ukrepov ter njihovega pogostega spreminjanja (kar budi precejšnjo negotovost v ljudeh) znašli v akutni stresni reakciji, pa lahko zdaj, po desetih mesecih, govorimo o kroničnem stresu, pravi klinična psihologinja dr. Špela Hvalec. 

V primerjavi s kratkotrajnim stresom, ki zviša budnost, motiviranost, učinkovitost in energetsko opremljenost, so posledice kroničnega stresa precej bolj neugodne. "Postopno se zmanjšuje naša učinkovitost, postajamo vse bolj pasivni, pojavijo se dolgčas, naveličanost, celo otopelost in nenazadnje lahko tudi izčrpanost," opozarja Hvalčeva. 

Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), lahko negotova situacija, ki smo ji priča, v mnogih ljudeh povzroči različne psihološke stiske in izzove občutke strahu, žalosti, nemoči in izgube nadzora. 

V primerjavi s spomladanskim obdobjem pa je trenutno prisotnih še nekaj dodatnih oteževalnih okoliščin, ki so povezane s samim letnim časom. Dnevi so namreč krajši, temperature so nižje, vreme je slabše. Vse to že v osnovi ne prispeva k dobremu počutju, zaradi tega pa moramo tudi vse več časa preživljati v zaprtih prostorih. 

Na trenutne stresne razere se različno odzivamo

Nedvomno so epidemija covida-19 in ukrepi za njeno zajezitev močno vplivali in spremenili naša življenja, navade posameznikov in širšo družbo. Te razmere vplivajo na skoraj vse vidike našega življenja – od delovnih procesov do udejstvovanja v interesnih in športnih dejavnosti ter dostopnosti mnogih storitev (tudi zdravstvenih). 

"Vse to je vplivalo na zaznavanje ranljivosti posameznikov, na delno izgubo občutka nadzora in varnosti. Poleg tega je vse to vplivalo tudi na odnose, gospodarstvo, ekonomijo in politiko, skratka na naše dojemanje sveta, kot smo ga poznali. Za psihično počutje so v tem obdobju osrednjega pomena prilagoditvene sposobnosti posameznikov, njihova psihološka odpornost in na drugi strani tudi ranljivosti," pravi klinična psihologinja. 

Skoraj vsi se v tem času soočamo z različnimi izgubami, manjšimi ali večjimi – pa naj gre za izgubo vsakodnevne rutine, hobijev, običajnih načinov druženja, izgubo službe, dohodka, zdravja ali celo ljubljenih oseb. Vse to pa se lahko odraža v oblikah nezadovoljstva, potrtosti, doživljanja občutkov nemoči, v skrajnih oblikah pa se lahko kaže tudi kot obupanost in depresija, opozarja dr. Hvalec.

Dosedanje raziskave o psihološki odpornosti po besedah Hvalčeve nakazujejo, da bosta dve tretjini oseb odporni na strese, povezane s covidom-19. "Nekateri od teh posameznikov bodo v tem času zaradi pomoči drugim celo na novo doživeli občutke smisla in pomena življenja. Na drugi strani pa bo določen del populacije v času epidemije in njenih posledic doživljal tudi psihične stiske (večjo občutljivost, razdražljivost, slabše razpoloženje, nespečnost …)," pravi strokovnjakinja.

Če sklepamo po tem, kaj so pokazale raziskave na področju naravnih nesreč, je po mnenju psihologinje zelo verjetno, da bo vsaj 10 odstotkov populacije v času epidemije razvilo izrazite psihične težave, kot so motnje razpoloženja, tesnoba in posttravmatska stresna motnja. Te motnje lahko izzvenijo v nekaj mesecih po "vrnitvi v normalo", pogosto pa lahko vztrajajo tudi več let. 

"Ker se v tem obdobju negotovosti najpogosteje stopnjujejo skrbi, v praksi posledično opažamo vse več motenj iz sklopa anksioznih motenj (različne fobije, generalizirana anksiozna motnja, panična motnja, prilagoditvena motnja, posttravmatska stresna motnja), motnje razpoloženja (depresivnosti), vse več je tudi težav z odvisnostmi. Pogoste so tudi motnje spanja," našteva dr. Hvalec.

Kako omiliti stres in psihične težave?

Ne glede na to, kako psihološko "odporni" smo, je v trenutnih razmerah izjemno pomembno, da še bolje poskrbimo za svoje duševno in psihično zdravje. Klinična psihologinja dr. Hvalec je nanizala nekaj konkretnih nasvetov, kako lahko poskrbimo za dobro psihično počutje: 

– "Vsekakor je v prvi vrsti pomembna vzpostavitev strukture dneva, v kateri skušamo uravnotežiti obveznosti in dolžnosti (službene, šolske, gospodinjske) ter aktivnosti, ki so nam v veselje in zadovoljstvo, sprostitev. Poskrbeti je treba za urejen ritem spanja in budnosti, kakovostno prehrano in zadostno gibanje."

– "Ljudje pogosto tožijo zaradi telesne napetosti. V boju proti njej so učinkovite redna telesna aktivnost in razne sprostitvene tehnike."

– "Ker smo ljudje družabna bitja, ima socialna mreža velik pomen. Osamljenost zelo negativno vpliva na posameznikovo počutje in zdravje. Pri ohranjanju stikov, povezanosti in bližine, si je glede na vse aktualne ukrepe treba pomagati z raznimi aplikacijami."

– "Zaskrbljenost je v tem obdobju naša zvesta spremljevalka. Nepredvidljivost, negotovost in stresni dogodki lahko vodijo v nekoristna, pesimistična razmišljanja – v smislu katastrofiziranja, negativnega napovedovanja prihodnosti. Tovrstni način razmišljanja nas še dodatno bremeni, zato je pomembno, da ga prepoznamo. Vzpostavljajmo konstruktiven pogled na situacijo. Kljub vsem omejitvam prinaša aktualna situacija tudi določene pozitivne vidike – izkoristimo jih."

– "Nenazadnje je treba omejiti spremljanje medijev, sicer lahko kaj hitro doživimo informacijski "overdose". Prevelika količina informacij, pa tudi njihovo senzacionalistično podajanje, nam je lahko v breme. Sledimo zanesljivim virom informacij, osredotočajmo se tudi na pozitivne, konstruktivne vidike in informacije, ne zgolj na negativno naravnane." 

Vzemimo si dopust, a ga ne 'okužimo' z delovnimi obveznostmi 

Veliko ljudi v času epidemije dela od doma in praktično ne zna več ločiti med zasebnim in službenim časom, kar lahko prinese dodaten stres. Psihologi že od vsega začetka svetujejo, da si moramo vsi, še posebej pa ljudje, ki delajo od doma, ustvariti dnevno strukturo oziroma rutino. 

"Tudi za delo od doma si je treba napraviti urnik dela. Če je le možno, naj delo poteka v prostoru, ločenem od bivalnih prostorov (na primer v delovni sobi). Ljudje naj zjutraj opravijo svoj jutranji ritual, se uredijo za službo (preoblečejo, naličijo) in potem "odpravijo" v službo. Delo naj končajo ob predvidenem času, saj je treba ohranjati ločnico med delom in zasebnim življenjem," poudarja Hvalčeva. 

Tudi prosti čas je dobro skrbno načrtovati, poskrbeti pa je treba tudi za redno telesno aktivnost in dejavnosti, ki sproščajo in nas osrečujejo. Prav tako je treba poskrbeti za zadostno količino kakovostnega spanca in uravnoteženo prehrano.

Čeprav ne moremo nikamor potovati ali početi stvari, ki jih po navadi počnemo v času dopustov, pa je pomembno, da si tudi zdaj vzamemo dopust. "Tega nikakor ne smemo 'okužiti' z delovnimi obveznostmi. Takrat naj bodo v ospredju prostočasne aktivnosti, hobiji, kakovostno 'druženje' z bližnjimi in prijatelji (prav socialna podpora se potrjuje kot izjemno pomemben varovalni dejavnik pred hujšimi stiskami) – torej predvsem vse tisto, za kar zmanjka časa med delovniki. Če se le da, ne spremljamo službene pošte, telefonske klice preusmerjamo drugam in s tem na minimum zmanjšamo dražljaje, ki nas spominjajo na službo in službene obveznosti," pravi klinična psihologinja. 

Kdaj poiskati strokovno pomoč?

"Ko slabo počutje oziroma razpoloženje traja daljši čas, ko se pojavijo motnje potreb (motnje spanja, apetita), ko se pomembno zniža učinkovitost funkcioniranja ter si posameznik sam ali s pomočjo bližnjih ne zmore ali ne zna pomagati, je čas za strokovno pomoč," je jasna klinična psihologinja. 

Svetuje, naj se takšen posameznik najprej obrne na osebnega zdravnika, ki ga bo naprej napotil h kliničnemu psihologu ali psihiatru. "Pomoč lahko posameznik 24 ur na dan poišče tudi v okviru dežurne psihiatrične ambulante, na katero se lahko obrne tudi brez napotnice," je še izpostavila.

NIJZ pa je na svoji spleti strani zbral tudi gradiva, ki pomagajo prepoznati različne stiske in duševne težave, ter napotke o tem, kaj storiti v takšnih primerih.