Nemška centralna banka je prejšnji teden ocenila, da se bo nemški BDP letos okrepil le za 0,6 odstotka, potem ko je pred pol leta predvidevala, da se bo za 1,6 odstotka. Obete za nemško gospodarstvo je za leto 2019 zmanjšala tudi nemška vlada, in sicer z enega odstotka na 0,5 odstotka.

Kaj so pokazale najnovejše raziskave?

Nemško gospodarstvo se "občutno ohlaja", izvozno usmerjena država pa občuti tudi globalno politično negotovost, je navedel inštitut za globalno gospodarstvo IfW iz Kiela. Napoved rasti za letošnje leto je znižal z enoodstotne na 0,6 odstotka, za prihodnje leto pa jo je postavil pri 1,6 odstotka.

Predsednik Iwf Gabriel Felbermayr je priznal, da nemška politika ne more spremeniti globalne negotovosti, lahko pa izboljša pogoje doma. Pozval je k davčni reformi oz. znižanju davčnega bremena za podjetja.

Kot največjo grožnjo nemškemu gospodarstvu izpostavil trgovinske konflikte, v katere se zapletajo ZDA

Nemški inštitut za gospodarske raziskave DIW iz Berlina je prav tako znižal svojo napoved, a le malenkostno. Sedaj za letošnje leto napoveduje 0,9-odstotno, za prihodnje leto pa 1,7-odstotno rast.

Nemško gospodarstvo "ostaja zdravo", je zapisal predsednik DIW Marcel Fratzscher. "Tveganja pa so bila le redko tako visoka, kot so sedaj," je dodal. Kot največjo grožnjo nemškemu gospodarstvu je izpostavil trgovinske konflikte, v katere se zapletajo ZDA.

Inštitut za ekonomske raziskave iz Halleja IWH je potrdil svojo napoved 0,5-odstotne rasti BDP v letošnjem letu. "Šibkost svetovne trgovine še posebej močno občuti nemški zelo internacionalno usmerjeni proizvodni sektor," je poudaril podpredsednik inštituta Oliver Holtemöller.

Kako je v Sloveniji?

Gospodarska rast v Sloveniji se bo po napovedih Banke Slovenije v letošnjem in prihodnjem letu nekoliko upočasnila in bo v letih 2020 in 2021 dosegla 2,9 odstotka. Kljub temu bo ostala višja od povprečja v evrskem območju.

Dejavniki znižanja sicer še vedno ugodne rasti gospodarske aktivnosti izhajajo predvsem iz mednarodnega okolja, medtem ko domači dejavniki ostajajo spodbudni, so sporočili iz Banke Slovenije. Kot opozarjajo, so tveganja, ki bi lahko povzročila šibkejšo gospodarsko rast, izrazitejša in izhajajo pretežno iz zunanjega okolja.

Rast bo v srednjeročnem obdobju ostala široko osnovana, glavna dejavnika rasti pa bosta zasebna potrošnja in investicije. Oboje bo močno odvisno od gibanj na trgu dela, kjer se pričakujeta upočasnitev rasti zaposlenosti in višja rast plač. Zadnja bo nekoliko presegala rast produktivnosti, kar bo poslabšalo stroškovno konkurenčnost, če bo rast stroškov dela na enoto proizvoda hitrejša kot v trgovinskih partnericah.

Dejavniki nadaljnje rasti zasebnih investicij v opremo in stroje bodo tudi naraščajoči stroški dela in pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile. "Tovrstne investicije so nujne za postopen prehod k delovno manj intenzivni naravnanosti slovenskega gospodarstva z višjo ravnijo produktivnosti," opozarja Banka Slovenije.

Gibanja na trgu dela bodo na drugi strani krepila razpoložljivi dohodek gospodinjstev. Ta bo omogočal nekoliko višjo rast zasebne potrošnje in nadaljnje povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah. Hitra rast cen na stanovanjskem trgu v zadnjih letih sicer kaže predvsem na precejšnje pomanjkanje ponudbe, zato na Banki Slovenije pričakujejo postopno krepitev rasti zasebnih stanovanjskih investicij.

Gospodarsko rast bodo še naprej podpirale tudi investicije države, saj se pričakujeta hitrejše črpanje evropskih sredstev in izvajanje večjih investicijskih projektov. Rast potrošnje države bo v obdobju napovedi nekoliko nižja kot lani, predvsem zaradi umirjanja rasti zaposlovanja.

Domače povpraševanje bo krepilo rast uvoza, ki bo v celotnem obdobju napovedi prehitevala rast izvoza. Ta bo ob negotovih razmerah v mednarodnem okolju nekoliko počasnejša, kot je bila v preteklih letih, a še vedno ugodna. Takšna gibanja v menjavi s tujino bodo vodila v postopno zmanjševanje presežka na tekočem računu plačilne bilance, ki pa bo ostal visok.

Inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, bo ob šibkejših pritiskih iz zunanjega okolja letos nekoliko nižja kot lani, in sicer 1,7-odstotna, v naslednjih dveh letih pa bo dosegla dva odstotka.

"Ob solidnem domačem povpraševanju in nekoliko hitrejši rasti stroškov dela se bo postopoma zviševala osnovna inflacija, zlasti zaradi močnejše rasti cen storitev. Obenem se pričakuje zmerno rast cen industrijskih proizvodov brez energentov, ki bo zaradi močne konkurence med ponudniki še naprej močno odvisna od cenovnih gibanj v mednarodni menjavi," so zapisali.

Tveganja

Glavna tveganja, ki spremljajo tokratne napovedi, prihajajo iz zunanjega okolja in bi lahko močneje upočasnila gospodarsko rast v Sloveniji. Uresničitev tveganj, povezanih s stopnjevanjem geopolitičnih trenj in dodatnimi protekcionističnimi ukrepi, bi lahko povzročila padec rasti tujega povpraševanja, ki bi se odrazil tako v nižji rasti izvoza kot tudi v splošnem poslabšanju gospodarskega razpoloženja, kar bi zavrlo predvsem investicijsko aktivnost podjetij.

Na drugi strani ostajajo tveganja iz domačega okolja pozitivna in so povezana predvsem z morebitno hitrejšo rastjo plač, ki bi močneje okrepila zasebno potrošnjo. Dodatno negotovost predstavljajo investicije države, ki bi lahko ob hitrejšem črpanju evropskih sredstev in pospešenem izvajanju večjih infrastrukturnih projektov rasle nekoliko hitreje od trenutnih ocen. Že omenjeni močnejši pritiski na rast plač bi lahko povzročili nekoliko višjo osnovno inflacijo. Tveganje za višjo inflacijo predstavlja tudi gibanje cen nafte na mednarodnih trgih, ki je odvisno predvsem od svetovnih geopolitičnih razmer.