Skrb za okolje je seveda enako pomembna za vse, ne glede, ali živite v mestu ali na podeželju. Je pa res, da si lahko v hišah z vrtovi sami enostavneje pridelate nekaj hrane, tako da praviloma odpade določen del odvečne embalaže, ki nastaja pri nakupovanju hrane in živil v trgovinah. Na vrtu imate lahko tudi kompostnik, kjer iz bioloških odpadkov pridelujete lasten kompost, ki ga vračate v naravo, ko ga porabite na vrtu, trati in drugih nasadih. Nekoliko lažje je tudi verjetno pravilno ločevati v hiši, saj obenem praviloma ni prostorske stiske kot recimo v stanovanjih, kjer si težje privoščite štiri ali pet različnih zabojnikov, v na primer kuhinji. A po drugi strani so običajno v blokovskih naseljih bližje in lažje dostopni ekološki otoki in odpadke pogosteje odvažajo.

Na področju skrbi za okolje je torej morda nekoliko lažje gospodinjstvom, ki živijo v hišah in na podeželju, saj lahko deloma tudi sama gospodarijo z odpadki, prav tako jih njihova individualna odgovornost do ravnanja z odpadki nekoliko bolj motivira in jim ni vseeno, kje in kako pristanejo, kažejo izkušnje komunal. Opažajo namreč razliko med gospodinjstvi, ki živijo v hišah v individualni poselitvi, in gospodinjstvi, ki živijo blokih v skupnostih, in sicer predvsem na področju odgovornega ločevanja odpadkov. Pri prvih, kjer gre za individualno odgovornost posameznika, namreč zaznavajo nekoliko višjo raven odgovornosti in skrbi za okolje, medtem ko pogosto zataji skrb za pravilno ravnanje z odpadki v blokih, kjer je odgovornost kolektivna.

Vse težave in izzivi so vsekakor rešljivi in ne predstavljajo prevelikih ovir posameznikom, ki se zavedajo pomena ločevanja. "Skrb za varovanje okolja je odgovornost vsakega posameznik in kaže na posameznikovo (okoljsko) osveščenost, ki ne sme biti odvisna od lokacije bivanja. So samo različni pristopi pri uresničevanju dobrega gospodarjenja z vsem kar nas obdaja," ob tem poudarjajo na Komunali Kranj. Dodajajo, da skrb za okolje ne bi smela biti lahka ali težka naloga, temveč mora postati način življenja.

Res je in kot posameznik lahko varujete okolje na različne okolje. V prvi vrsti lahko denimo zmanjšate količino odpadkov, poskrbite za njihovo vnovično uporabo in skrbno ločujete. Manj odpadkov lahko dosežete že s preudarnim nakupovanjem, če kupujete toliko, kot potrebujete, in zgolj, kar potrebujete, ter posegate po izdelkih za večkratno uporabo. Izogibajte se nepotrebni embalaži, vrečkam in škatlam, ki pogosto postanejo odpadek hitro po nakupu. Izbirajte torej živila in izdelke z manj ali nič embalaže (nepakirano sadje, zelenjava, meso ...). Za korak še dlje lahko zanje uporabite vrečke za sadje ali zelenjavo za večkratno uporabo, za meso, sir, salamo lahko v trgovini uporabite posodico od doma, manj odpadkov bo tudi, če boste vnovič uporabili različne embalaže.

Po nakupih se odpravite z lastnimi vrečkami za večkratno uporabo, pijte vodo iz pipe, ki je zdrava in z njeno uporabo ne povzročate odvečne embalaže predpakirane vode, in kupujte v trgovinah z modelom "zero waste" (brez odpadkov), ki jih je tudi v Sloveniji čedalje več. Manj papirja boste porabili in odvrgli, če odpoveste promocijske letake in če se naročite na prejemanje računov in izpiskov preko elektronske pošte ali e-banke. Veliko lahko naredite tudi na področju vnovične uporabe. Premislite, ali bi morda stvari, ki jih več ne potrebujete ter bi sicer romale v smeti, morda komu drugemu koristile in bi bile zanj uporabne. Zato si stvari, ki jih ne potrebujete več, izmenjajte med prijatelji, znanci, sodelavci ali jih predajte v centre ponovne uporabe in jim podaljšajte življenjsko dobo. Prav tako lahko mogoče z manjšo predelavo ali s popravilom znova postane koristen ali dobi novo namembnost izdelek, ki bi sicer postal odpadek.

Bodite skrbni na področju ločevanja odpadkov. Poskrbite, da bodo na pravih mestih in v pravih zabojnikih, zbrani vsi odpadki, ki predstavljajo neprecenljive surovine za nadaljnjo predelavo. Že doma poskrbite za kotiček, v katerem boste v različnih zbirnih posodah/škatlah zbirali različne vrste odpadkov oziroma surovin za nadaljnjo predelavo (papir, papirna embalaža, steklena embalaža, druga mešana embalaža ...). Zelo preprosto je ločiti vsaj papir oziroma karton, plastično embalažo, steklo in biološke odpadke, pri čemer se trudite za zmanjšanje prostornine odpadne embalaže, kar dosežete tako, da zmečkate plastenke in tetrapake, papir, folijo ... Slednje ločujte in jih odvrzite v rjave zabojnike oziroma jih v okviru možnosti sami kompostirajte, kompost pa lahko porabite na vrtu, trati in drugih nasadih. Odpadke oddajajte v zbirne centre, na ekološke otoke, spremljajte zbiralne akcije.

Ampak ali se ločevanje odpadkov izplača ali pa je lahko predelava celo dražja?

Ločevanje odpadkov se izplača v vsakem primeru že danes, v prihodnje pa se bo samo še bolj, so si enotni na komunalah. Čeprav sta ločevanje in predelava v nekaterih primerih lahko finančno dražji, je veliko odvisno, kako dobro ločujejo uporabniki. "Manj kot bo nečistoč in bolj kot bodo odpadki ločeni, manj bo odpadka (kala) in več bo sekundarnih surovin," so poudarili na Komunali Kranj.

Najpomembnejše je torej kakovostno ločevanje na izvoru. "Vemo, da se primarne surovine dražijo in na dolgi rok je reciklaža tudi finančno bolj ugodna rešitev. Tako kot pri vseh začetkih, pa se tudi pri recikliranju pojavljajo določene težave in lahko na prvi pogled izgleda, da se finančno ne izplača. A vendar, tehnologija gre naprej in reciklaža je – ne le ekološko, pač pa tudi finančno – boljša rešitev," so dodali.

Z ločevanjem na viru nastanka, torej v gospodinjstvih, pridobimo najbolj čiste surovine za nadaljnjo predelavo; s pravilnim in doslednim ločevanjem varujemo okolje. Obenem varčujemo z naravnimi viri, ki so omejeni in jih ni na pretek. Zato ne smemo zapravljati priložnosti, da jih nadomestimo s surovinami, pridobljenimi z ločevanjem odpadkov.

Tako bo tudi v prihodnje. "Tudi, če je morebiti reciklažni postopek neke specifične frakcije danes cenovno neugoden, to še ne pomeni, da bo čez pet let enako. Kot primer lahko navedemo odpadno komunalno blato, za katerega je v preteklosti veljalo načelo poceni izvoza. Nihče ni razmišljal o sistemskih rešitvah končne obdelave tega odpadka na osnovi samozadostnosti. Sčasoma je cena skokovito narasla in danes smo priča pogostim ekološkim terorizmom zaradi nepravilnega odlaganja blata in povzročanja težkih posledic v našem skupnem okolju. Tukaj pozdravljamo zadnjo iniciativo ministrstva za okolje in prostor, ki se trudi umestiti v prostor monosežigalnice komunalnega blata," so izpostavili pri Marjetici Koper.

"Ne glede na končno obdelavo odpadkov, kjer se v Evropski uniji nagibamo k dolgoročni rešitvi sežiga v namensko postavljenih obratih, bo ločevanje na viru nastanka še zmeraj pomembna komponenta celotnega procesa. Še vedno se bo namreč veliko bolj izplačalo denimo pločevinko reciklirati, kot pa sežgati. Ob pravilnem ločevanju bi namreč bila izločena v proces recikliranja, ki bo vedno veliko bolj okolju prijazen, kot sežig ali ponovno pridobivanje aluminija," so dodali.

"Če govorimo o postopkih obdelave odpadkov, reciklaža nikakor ni dražja," pa so poudarili na Komunali Novo mesto. Največ stroškov in težav imajo sicer z mešanimi komunalnimi odpadki, kjer so zahtevni postopki obdelave in na koncu ni nobene koristi od njih. "Če pa so odpadki pravilno ločeni, je obdelava enostavnejša, in imamo materialno korist od predelanega produkta. Takrat odpadek lahko postane tudi surovina," so pojasnili. 

"Nekoliko drugačna slika pa je, ko govorimo o stroških neposrednega zbiranja komunalnih odpadkov, kjer so stroški logično višji. Nikoli več ne more biti transport  komunalnih odpadkov cenejši kot takrat, ko so se vsi odpadki zajeli v eni zbirni posod in zbirali v eni zbirni relaciji. Danes pa se komunalni odpadki poleg preostanka mešanih komunalnih odpadkov zbirajo še v petih skupinah ločenih frakcij, kar pa zahteva bistveno več logistike in transporta," so izpostavili.

"Ampak vsega ne smemo ocenjevati samo skozi prizmo enostavne ekonomije. Narava ni neskončni rezervoar, iz katerega bi človeštvo lahko samo jemalo dobrine. Na način, kot danes človeštvo črpa naravne dobrine, ne more iti v neskončnost. Večina materialnih dobrin je nastajala več stoletij, celo tisočletij, medtem ko je človek nekatere rudnine že povsem izrabil v samo nekaj desetletjih. Iz tega bi lahko zaključili, da reciklaža materialov nikoli ne bi smela biti na tehtnici, da ali ne," so poudarili.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!