Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je za POP TV dejal, da bodo v dveh do treh tednih na ministrstvu napovedali večje spremembe šolskega sistema. "V 14 dneh do treh tednih lahko pričakujete neko večjo napoved, kar se tiče sprememb v našem šolskem sistemu," je Pikalo napovedal za našo televizijsko hišo. Pikalova reforma šolskega sistema bi po javni razpravi morda zaživela že prihodnje leto.

Več v spodnjem prispevku: 

Na spletni strani ministrstva so včeraj sicer objavili, da so od septembra na ministrstvu identificirali preko 30 izzivov in si v povezavi z njimi zadali več kot 70 različnih nalog. Med drugim pripravljajo predlog sprememb zakona o vrtcih, s katerimi bi vsem fizičnim in pravnim osebam prepovedali izvajanje varstva otrok in predšolske vzgoje brez vpisa v razvid izvajalcev.

Ministrstvo tudi "čaka zahtevna in obsežna razprava o tem, ali so učni načrti prezahtevni, ali ne bi veljalo morda spremeniti način ocenjevanja predmetov, kot so šport, glasbena umetnost, likovna umetnost, tehnika in tehnologija, ali so potrebne spremembe pri nacionalnih preizkusih znanja".

Eden izmed izzivov na področju osnovnih šol bo tudi razprava o tem, ali je obstoječa učbeniška politika premalo domišljena in ali so šolske torbe pretežke, so zapisali na svoji spletni strani. Vse to pa bodo upoštevali pri pripravi novega strateškega dokumenta na področju vzgoje in izobraževanja, prenovi učbeniškega sistema in sistema na področju nadarjenih in državljanske vzgoje ter pri načrtovani celoviti prenovi digitalizacije v šolah.

Zanimiv komentar

Med komentarji na Facebooku v skupini Kakšno šolo hočemo smo zasledili zanimiv komentar gospoda Igorja, ki lepo predstavi eno izmed težav našega šolstva. Zato smo se odločili, da komentar objavimo, saj bodo morda pristojni skozi njegove besede končno doumeli, v čem tiči del težav.

"In zdaj sem šel pogledat učni načrt za biologijo ter primerjati z učbenikom za 8. razred Spoznavam svoje telo (DZS). Kot sem si predstavljal, večinoma so učni načrt sestavljali veleumi. Morda niti niso mislili, da je treba podrobno razloženo snov znati v celoti. Vendar tudi v učnem načrtu piše med splošnimi cilji (ena izmed cvetk): sposobnost za prepoznavanje kompleksnih problemov in njihovo reševanje (tudi z interdisciplinarnim pristopom) ter znanstven način razmišljanja. Ko nekdo zapiše tak cilj v OŠ, ga je treba vprašati po zdravi pameti. Znanstveno razmišljanje v osnovni šoli???!!! Takšnega pristopa ni zmožna večina otrok še kasneje v srednji šoli. Običajno je potrebno imeti višjo stopnjo znanja, da razumeš eno stopnjo nižje. Interdisciplinarnost lahko izvajaš, ko obvladaš nekaj disciplin. Mi pa še vedno govorimo o osnovni šoli.

Potem si pogledam še učni načrt za kemijo in učbenik za 8. in 9. razred (Moja prva kemija). Spomnim se, kako smo se kemijske reakcije z enačbami in periodnim sistemom učili na gimnaziji. In imeli nemalo težav, da smo snov razumeli (kdor pač je). Laično ocenjujem, da se je veliko snovi iz gimnazije preneslo v OŠ. In zakaj nisem presenečen, da je učbenik napisala doktorica kemije, ki je delala tudi učni načrt. Soavtorji pa so tudi sami doktorji znanosti. Glede na to, da sem doktor elektrotehniških znanosti tudi sam, zelo dobro vem, kako težko je osnovnošolcu preprosto razložiti pojme pri elektriki. Spoštovani kolegi kemiki, zamislite se nad načinom poučevanja kemije v OŠ. Če bi jaz napisal takšen učbenik za OŠ, bi se prekleto zamislil pri sebi. Vsaj na osnovi kritike drugih. Ali je možno, da do dotičnih avtorjev učnega načrta in učbenika ni prišla nobena strokovna kritika?"

Ne gre torej za to, kar pobudnikom sprememb očitajo nekateri kritiki, da želijo svoje otroke zavijati v vato, temveč za željo, da so cilji realno postavljeni (obseg in tema, ki je letom primerna) in da se pri otrocih spodbuja želja po znanju, raziskovanju in učenju, ne pa da se jih zaradi nerealno postavljenih ciljev, kar pri otrocih povzroča veliko frustracij, odvrača od učenja. 

Kaj pa srednje šole?

Na ministrstvu se ukvarjajo tudi z vprašanjem prenove gimnazijskega programa ter splošne in poklicne mature, predvsem zaradi opozoril, da upada število splošnih maturantov in narašča število poklicnih maturantov ter da bi morala biti ločnica med vrednotenjem obeh matur z vidika nadaljnjega izobraževanja bolj jasno začrtana.

Med drugim pripravljajo tudi nov akcijski načrt za strategijo internacionalizacije visokega šolstva in predlog zakona o visokem šolstvu. Predlog zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti pa je po trditvah ministrstva "tik pred začetkom medresorskega usklajevanja".