Kako si lahko upokojenec poviša prihodke?

Kako si lahko upokojenec poviša prihodke?

Karmelina Husejnović
29.11.2021, 12:39
5
Medtem ko več kot polovica upokojencev prejema pokojnino manjšo od 700 evrov, kar nekako velja za prag revščine v Sloveniji, pa nekateri prejemajo trikrat ali štirikrat višjo pokojnino. Več kot 3000 upokojencev prejema pokojnino, višjo od 2200 evrov, rekorder po izplačilu pokojnine pa je oktobra prejel 3148 evrov. Preverili smo tudi, kako si lahko upokojenci z nizkimi pokojninami izboljšajo svoje finančno stanje.

Oktobra je pokojnino prejemalo 626.111 ljudi, kar je 209 več kot mesec pred tem (625.902) in 497 več kot oktobra 2020, ko je pokojnino prejemalo 625.614 ljudi. Večina (466.312 ljudi) prejema starostno pokojnino, preostanek pa predstavljajo tisti, ki prejemajo delno pokojnino, invalidsko, družinsko ali vdovsko pokojnino.

Vse izplačane pokojnine skupaj so v prvih 10 mesecih znašale več kot 4,3 milijarde evrov. Povprečna starostna pokojnina v prvih 10 mesecih letos je znašala 727,73 evra neto. A podatki kažejo, da več kot polovica upokojencev prejema pokojnino do 700 evrov, medtem ko je prag revščine za Slovenijo postavljen pri 703 evrih.

Razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin ostaja nespremenjeno in je v prvem polletju letošnjega leta znašalo 1,53, kar pomeni, da je na enega upokojenca le 1,53 zaposlenega. 

PREBERI ŠE
Toliko dodatkov bodo decembra prejeli upokojenci

Rekorder med upokojenci prejel več kot 3100 evrov pokojnine

Takšnih, ki prijemajo dobro pokojnino – med 1000 in 1500 evri – je bilo oktobra 59.442 upokojencev. Tistih, ki prejemajo pokojnino, ki je precej višja od povprečne neto plače, torej med 1500 in 2000 evri, pa je 13.427 upokojencev.

3215 upokojencev pa je oktobra prejelo pokojnino višjo od 2200 evrov. Rekorder med njimi je upokojenec, ki so mu izplačali 3.148,03 evra pokojnine. Za primerjavo: lani oktobra je 'rekorder' po starostni pokojnini prejel 3024 evrov. 

Okoli 8000 upokojencev prejema najnižjo pokojnino, ki znaša okoli 279 evrov
Okoli 8000 upokojencev prejema najnižjo pokojnino, ki znaša okoli 279 evrovFOTO: Dreamstime

Najnižja pokojnina: 279,56 evra

Če je lani oktobra višina najnižje pokojnine znašala 241,62 evra, se je letos malenkost dvignila. "Skladno z novelo ZPIZ-2I, ki se je začela uporabljati s 1. majem 2021, se je na novo določila tudi višina najnižje pokojnine, in sicer v v višini 29,5 % najnižje pokojninske osnove. Najnižja pokojnina iz prvega odstavka 39. člena ZPIZ-2 tako od 1. maja 2021 znaša 279,56 evra. V mesecu septembru 2021 je bilo 8.103 uživalcev najnižje pokojnine," so nam pojasnili na Zavodu za pokojninsko zavarovanje (ZPIZ).  

Vseh upokojencev, ki prejemajo starostno pokojnino nižjo od 500 evrov pa je bilo oktobra 39.404.

Medtem pa cene življenjskih stroškov rastejo v nebo, predvsem cene energentov in hrane, ki so nujno potrebni za normalno življenje. Na vlado se tako že vrstijo pozivi, naj pripravi dodaten paket finančne pomoči za upokojence z najnižjimi pokojninami.

Kako si lahko upokojenec poviša prihodke?

V zadnjih letih je vlada položaj upokojencev z najnižjimi pokojninami reševala na različne načine: od solidarnostnih dodatkov do izrednih uskladitev pokojnin in dviga najnižjih pokojnin. 

Na podlagi 95. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) upokojencem pripada letni dodatek za upokojence. Prejmejo ga v enkratnem znesku, torej enkrat na leto. Letos so ga večini uživalcev pokojnin izplačali z junijsko pokojnino. Višina je odvisna od višine pokojnine. Najvišji letni dodatek znaša 445 evrov, do tega pa so upravičeni tisti, ki prejemajo do 525 evrov pokojnine. Tisti, ki prejemajo pokojnino višjo od 900 evrov, pa so letos prejeli 135 evrov letnega dodatka. 

Upokojenci si lahko s pomočjo dodatkov nekoliko izboljšajo položaj
Upokojenci si lahko s pomočjo dodatkov nekoliko izboljšajo položajFOTO: Dreamstime

Upokojenci z nizkimi pokojninami si lahko svoj materialni položaj nekoliko popravijo tudi z varstvenim dodatkom, ki pa je v svojem bistvu socialnovarstveni prejemek in ne gre za pravico iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato morajo upokojenci zanj zaprositi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. 

Varstveni dodatek je namenjen starejšim osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati in so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bili upravičeni do denarne socialne pomoči. Višina je odvisna od cenzusa za varstveni dodatek in lastnega dohodka. Od 1. 8. 2019 je cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo 591,20 evrov, maksimalna višina pa znaša 189,02 evrov, so zapisali na ministrstvu. 

Varstveni dodatek se uveljavlja z enotno vlogo za uveljavljanje pravice do varstvenega dodatka, ki so jo letos poenostavili, da je bolj pregledna, jasna in manj obsežna. Varstveni dodatek lahko pridobi trajno nezaposljiva oseba ali oseba, ki je nezmožna za delo in je starejša od 63 let (ženske) oziroma 65 let (moški). Starost prejemnika je torej prvi vstopni pogoj, četudi njegova pokojnina znaša med 200 in 300 evrov, kar bi sicer zadostovalo, da prejme varstveni dodatek. 

PREBERI ŠE
Varstveni dodatek za upokojence: bodo pristojni prisluhnili tem predlogom?

Poleg tega si lahko upokojenci svoje prejemke povišajo tudi z delom. Pri tem pa morajo biti pozorni, ali bo tovrstno delo vplivalo na njihovo pokojnino ali ne. Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima namreč vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja dela in uživanja pravice do pokojnine hkrati, razen v tistih primerih, ko zakonodaja to izrecno dovoljuje. 

Poznamo več vrst dela, ki ne zahtevajo vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje niti ne vplivajo na uživanje pokojnine. Taka dela upokojencu omogočajo ponovno aktivacijo, s čimer ohranja družbeno in individualno udejstvovanje in delovanje ter si poleg pokojnine priskrbi še dodaten zaslužek. Nekaj oblik takšnega dela:

Delo upokojenca v okviru drugega pravnega razmerja: Upokojenci lahko opravljajo delo po podjemni, avtorski, mandatni ali drugi pogodbi civilnega prava in se jim ni treba obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovati. Pri tovrstnem delu ni omejitev glede števila ur dela niti višine zaslužka. Vendar pa se morajo posamezniki zavedati, da to vpliva na plačilo dohodnine, saj se tovrstni dohodek šteje kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. 

"Na podlagi takega dela niste obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, morajo pa izplačevalci plačevati prispevek delodajalca po stopnji 8,85 odstotka od zneska izplačila, in sicer za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni," pravijo na Zpizu.

Upokojenci lahko pod določenimi pogoji tudi občasno opravljajo delo, ne da bi to vplivalo na prejemanje pokojnine
Upokojenci lahko pod določenimi pogoji tudi občasno opravljajo delo, ne da bi to vplivalo na prejemanje pokojnineFOTO: Dreamstime

Začasno in občasno delo upokojencev: Vsi upokojenci – razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali delno predčasno pokojnino, saj so še delovno aktivni – lahko opravljajo začasno ali občasno delo. Tega lahko opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upokojencem.

"V pogodbi mora biti, poleg osnovnih podatkov o delodajalcu in upokojencu, navedena tudi vrsta in obdobje dela, število ur dela, urna postavka ter predviden skupni znesek dohodka," so zapisali na Zpizu. V tem primeru lahko upokojenec delo opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu. Izjemoma lahko do trikrat na leto opravi tudi 90 ur v koledarskem mesecu, vendar pri tem lahko seštevek vseh ur opravljenega začasnega in občasnega dela znaša največ 720 ur v koledarskem letu. 

Delo lahko upokojenec opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in tudi višine dohodka. Zakon pa delodajalcem določa tudi omejitev števila ur začasnega in občasnega dela glede na število zaposlenih pri delodajalcu. 

Poleg tega lahko upokojenec pod določenimi pogoji dodatno zasluži tudi z osebnim dopolnilnim delom, kratkotrajnim delom, opravljanjem dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter s funkcijo družbenika, prokurista oziroma poslovodne osebe

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke