Posel bi naj še posebej cvetel v Bolgariji, je konec lanskega leta opozorila Nacionalna komisija za boj proti trgovini z ljudmi, še posebej v dveh regijah: Pleven in Varna, kamor bi naj 'kupci' redno zahajali in iskali nosečnice. Kriminalne združbe, kjer ne manjkajo niti odvetniki in notarji, novorojenčke nato večinoma prodajajo v Grčijo in druge dele Evrope, in sicer tako, da noseča ženska v državo, kamor je otrok namenje, odpotuje tik pred porodom, rodi in otroka pusti novim staršem.

Zadnja odmevna aretacija prodajalcev otrok se je v Bolgariji zgodila januarja, ko je za zapahi končalo 11 ljudi, ki so svoj posel imenovali 'operacija dojenčki', v zadnjem obdobju pa so grškim parom prodali 14 otrok. Razkrinkala jih je mati, ki si je tik po porodu premislila in je hotela otroka obdržati, a so ji ga na silo vzeli.

Kako natančno posel deluje, je pred meseci odkrival novinar Martin Karbovski, ki je pod krinko odkril, da so matere teh otrok večinoma Rominje. S sodelavci se je srečal z nekaj Romi kot odvetnik nemškega para, ki si močno želi otrok, a jih ne more imeti. In kmalu so našli 28-letno žensko v sedmem mesecu nosečnosti, ki je bila pripravljena prodati svojega otroka.

Sicer prostitutka Karamfilka je priznala, da tega ne bo storila prvič in da že ima ponudbe od mešetarjev za pare iz Španije in s Cipra, otroka pa bo tako dobil najboljši ponudnik. Karbovski se je potrudil, da je bil znesek, ki ga je ponujal, dovolj velikodušen, da so pogajanja napredovala.

Posel bi naj izpeljali tako, da bi ženska odpotovala v Nemčijo, kjer bi rodila v eni izmed tamkajšnjih porodnišnic, kot očeta bi vpisali kupca, ona pa bi se odpovedala vsem pravicam do otroka. Na koncu je cena, ki jo je zahtevala, skupaj s stroški, narasla na 10.000 evrov. Preveč. Novinarska ekipa se je umaknila, a čez nekaj mesecev prejela nov klic. Otrok je bil rojen, nova cena pa je bila 1.500 evrov.

Novinarji so poklicali policijo, preiskava pa je odkrila, da je ženska doslej rodila že šest otrok. O treh ni nobenih uradnih sledi, zato obstaja utemeljen sum, da jih je prodala. Poznavalci trga z novorojenčki sicer pravijo, da so primeri, ko mati postavlja pogoje, redki, večinoma preprodaja poteka preko organiziranih kriminalnih združb, ki materam dajo za dojenčke borne zneske v primerjavi z zaslužkom. Za otroka od bodočih staršev namreč povprečno zahtevajo od 25.000 do 28.000 evrov. Odvisno od spola otroka in od države, kamor bo prodan, se lahko cene zvišajo tudi do 60.000 evrov. Velikokrat se za posel s podzemljem celo brez vednosti matere odločijo kar očetje še nerojenih otrok. Premami jih obljuba o dobrem zaslužku, ki pa je ponavadi prazna, saj se obljubljenih 10.000 do 15.000 hitro spremeni v 1.000 ali 2.000 evrov.

Ob črnem trgu pa so tukaj seveda tudi uradne mednarodne posvojitve. Te so znane tudi slovenskim parom, kjer je posvojitev slovenskega otroka zelo zapletena, saj je na leto na voljo le peščica otrok. Zato se marsikdo odpravi v tujino in za to celo najame kredit. Mednarodna posvojitev otroka iz tujine namreč ni poceni. Gre za strošek od 30 tisoč in 50 tisoč evrov.

Zneski se nekoliko razlikujejo od države do države.
Mednarodni dokumenti sicer določajo, da z mednarodnimi posvojitvami ne bi smel služiti nihče. Uradno bi teh 30.000 do 50.000 evrov naj torej služilo za 'razumno plačilo oseb, ki sodelujejo pri posvojitvi'. Posvojitelji naj bi krili stroške prevoda uradnih listin (vloge in dokumentacije, ki jo država otroka po njihovi zakonodaji zahteva), stroške premestitve otroka iz matične države v državo sprejema, vključno s stroški prevoza v državi sprejema, morebitne potrebne izdatke zdravstvenih in psihološkega poročila, stroške potnega lista ter druge administrativne stroške.

Slovenci se, ko gre za posvojitve iz tujine, najraje odpravijo v geografsko bližnje države, kot je Makedonija, države, ki so nastale na pogorišču Sovjetske zveze in bivše jugoslovanske republike. Od leta 2005 do leta 2009 je bilo tako največ, 16 otrok posvojenih iz Rusije, osem iz Makedonije, trije iz Srbije in Črne gore, pet iz Ukrajine, eden iz ZDA, trije iz Romunije, dva iz BiH, po eden iz Hrvaške, Madagaskarja in Kitajske.

Sicer pa tudi posvojitev iz tujine ni hitra. Približno eno leto. Novorojenčkov večinoma ni, so pa otroci lahko tudi starejši od treh let. A večina posvojiteljev si želi čim mlajšega otroka. Na 'srečo' kraljev črnega trga ...