Primerjali smo cene različnih vrst energentov, da bi tako prišli do odgovora, kateri način ogrevanja je najcenejši. Za izhodišče (skupni imenovalec) smo vzeli ceno koristne (pridobljene kilovatne ure) energije, ki jo posamezen energent proizvede. Pri tem gre izpostaviti, da sta tako pri kurilnosti kot tudi pri izkoristku vrednosti zelo spremenljivi. Odvisni sta bodisi od kvalitete samega energenta bodisi od grelnih naprav.

Opomba:
*vzeta je tarifna skupina od 0 do 200 Sm3;
  - VT je večja tarifa
  - MT je manjša tarifa

Cene so povzete po cenikih naslednjih dobaviteljev energentov:
- za zemeljski plin po Istrabenz plini, d.o.o.
- za kurilno olje po Petrol d.d.
- za električno energijo po Elektro Ljubljana, d.d.
- za toplovod po Energetika Ljubljana, d.o.o.

Izhodiščne cene za osnovno enoto posameznega energenta so maloprodajne cene za gospodinjstva in že vključujejo davek na dodano vrednost. Dodatni fiksni mesečni stroški, kot so priključna moč, faktor za porabo, omrežnina, znesek za meritev in prevoz goriv, pa v ceno niso vključeni. Trošarina je pri maloprodajni ceni zemeljskega plina že vključena, medtem ko pri ceni električne energije ni.

Seveda je končna cena ogrevanja odvisna tudi od fiksnih mesečnih stroškov in izkoristka, ki ga ogrevalni sistem omogoča. Tako je na primer izkoristek za zemeljski plin pri peči z atmosferskim ali prisilnim vlekom nekje od 85 do 95 odstoten, pri kondenzacijski peči, ki uporabi dodatno še toploto dimnih plinov, pa je tudi do 107 odstoten.