23-letna Siobhan Cady je brezposelna mati samohranilka. Bila je odlična študentka z velikimi načrti, vendar je med študijem nenačrtovano zanosila. Sprva se je želela zaposliti, vendar je v Veliki Britaniji tako kot drugod po Evropi skorajda nemogoče dobiti zaposlitev – prav v teh dneh je bezposelnost med mladimi v VB dosegla rekordno stopnjo 21 odstokov. Cadyjeva se je zato odločila, da zaprosi za socialno stanovanje in državno pomoč.

Dodelili so ji dvosobno stanovanje v Cornwallu na jugozahodu Anglije, za katerega ji država plačuje najemnino, opravičena pa je tudi plačevanja občinskih taks. Država ji je prav tako odobrila nadomestilo za brezposelnost in otroški dodatek za vse tri sinove – tedensko tako prejme 420 evrov državne pomoči (v znesek je vštet tudi denar, s katerim plačuje najemnino).

Cadyjeva se je letos odločila za božična darila zapraviti 3,700 evrov – vsak teden je na stran dala 20 funtov (23 evrov), nekaj denarja pa si bo sposodila. Sinovom bo kupila igralni konzoli Xbox in Wii, novo televizijo, računalnik in obleke. Ob omenjenih zneskih marsikomu zavre kri, vendar pa ima, gledano s finančnega vidika, Cadyjeva povsem prav: 'Če dobim službo, bom pristala na minimalni plači, ob tem pa bi morala plačevati še najemnino, račune in varstvo otrok.' Minimalna plača v VB namreč znaša približno 1,100 evrov.

Siobhan Cady se je tako odločila za življenje, ki ga živi vse več mladih. Z rastjo brezposelnosti med mladimi pa se bo prepad med prejemniki socialne podpore in tistimi, ki živijo na minimalni plači, še poglobil.