Že vrsto let so poudarki o pomembnosti samooskrbe, kar je v negotovih časih samo še bolj jasno. "Ko se zamajejo trgi, seveda vsaka država poskrbi najprej za svoje prebivalce. Kar se tiče prehranske varnosti in podatkov, ki jih imamo na voljo, vidimo, da je Slovenija izredno slabo samooskrbna z zelenjavo, svinjino, vsemi sadnimi vrstami, razen jabolki, krompirjem. Podroben pregled pa pove, da kar dobrih 60 odstotkov govedine izvozimo in približno toliko uvozimo," je izpostavila Gabrijela Salobir iz Sektorja za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Zgovoren je podatek, da smo bili nekoč že samooskrbni. "Slovenija je bila v letu 1939/40 (pred drugo svetovno vojno) samooskrbna – vzhodni del je bil kar 121-odstotno samooskrben in v zahodnem delu 106-odstotno, Posočje in Istra pa sta bila 95-odstotno samooskrbna. Iz navedenega pričakujemo, da bo slovenska politika ustvarila pogoje, da se samooskrba v današnjih kriznih časih poveča, saj poznamo boljše tehnologije pridelave, imamo boljše stroje, gnojila in zaščitna sredstva ... Je pa res, da smo vpeti v globalni korporacijski trg, ki si v resnici ne želi samooskrbe oziroma prehranske varnosti, ki je posledično tudi neodvisnost države," je opozorila. 

Slovenija z domačo pridelavo večinoma ne pokriva svojih potreb in precej hrane uvažamo. Samooskrba je praviloma višja in bolj stabilna pri živinorejski proizvodnji, medtem ko lahko precej niha pri rastlinski proizvodnji. Razlogi za nestabilnost so različni in manjši pridelek je lahko zaradi slabše letine in velikega vpliva podnebnih razmer (toča, suša, pozeba), zaradi geografskih značilnosti (majhnih in razdrobljenih kmetij) ter tudi nezadostnega poslovnega in proizvodnega povezovanja za uspešen skupen nastop na trgu, so opisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

Kje so razlogi nizke samooskrbe s hrano? 

Stopnja samooskrbe z zelenjavo je nizka, čeprav klimatske, hidrološke in pedološke danosti ter možnost zagotavljanja obnovljivih virov energije v Sloveniji omogočajo pridelavo vseh kontinentalnih vrst zelenjave na prostem. "Glavni razlogi za nizko stopnjo samooskrbe so nekonkurenčnost po ceni in količini z drugimi evropskimi državami, nepovezanost pridelovalcev, neurejene pogodbe odkupa in premalo pridelave zelenjave v zavarovanih prostorih," so pojasnili na kmetijskem ministrstvu. 

Pridelamo premalo pridelamo žita, krompirja in stročnic. "Stopnja samooskrbe s krompirjem se je sicer po petletnem zaporednem zniževanju znova nekoliko zvišala, saj se je domača pridelava povečala bolj kot poraba. Leto je bilo namreč za pridelavo krompirja zelo ugodno, hektarski pridelki pa rekordni," so opisali na ministrstvu. Zaskrbljujoče je, ker upada stopnja samooskrbe z oljčnim oljem in je odvisna predvsem od letne proizvodnje, medtem ko se poraba povečuje. Niha tudi stopnja samooskrbe in porabe pri sadju, kar je predvsem posledica bolj ali manj obilnih letin; lani so sadjarje močno prizadele pozebe in toče. 

Gabrijela Salobir iz KGZS je opozorila tudi na premalo kmetijskih površin. "Imamo le 300 kvadratnih metrov obdelovalnih površin na prebivalca, kar je najmanj v Evropski uniji. Zato je samooskrba še toliko večji izziv in zato so še toliko bolj pomembni ukrepi, ki jo podpirajo," je poudarila. Izpostavila je pomembno vlogo majhnih kmetij, "ki so nujne tako zaradi demografije, podeželja samega in mikro samooskrbe. Zanje bi morali biti resnično spodbudni ukrepi po eni strani in olajšave po drugi." Velike kmetije so v Sloveniji namreč redkost zaradi krajine, razdrobljenosti in majhnosti, zato večina slovenskega kmetijstva sloni na manjših. 

Kmetom poseben izziv predstavljajo podnebne spremembe. Soočajo se s sušo, vročino, točo, pozebo ... Da, vremenske nevšečnosti so žal resničnost, na katero se bo treba prilagoditi tudi v kmetijstvu za zagotovitev pridelkov. Ključne so tehnološke prilagoditve, vzpostavitev namakanja in oroševanje, zavarovanje s protitočnimi mrežami, posodobitev hlevov za nadstandardno rejo, postavitev kompostarn. Eden od učinkovitih metod pri prilagajanju je tudi sajenje sort, bolj odpornih na sušo in vročino. 

Na kmetijskem ministrstvu so še izpostavili, da nekateri ukrepi prispevajo tako k blaženju kot tudi prilagajanju na podnebne spremembe. "Tovrsten ukrep je denimo povečanje vsebnosti organske snovi v tleh, ki prispeva tako k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov oziroma vezavi ogljika v tleh kot tudi k prilagajanju z večjo sposobnostjo zadrževanje vlage v tleh in posledično k večji odpornosti na talno sušo," so pojasnili. 

Ogromno se lahko doseže z namakanjem, pri čemer se na kmetijskem ministrstvu zavedajo, "da bo pomembno olajšati dostop do izrabe vodnih virov, tako s postopkovnega vidika kot z vidika spodbud in pomoči države. Pri uvajanju namakalnih sistemov bo treba bistveno poenostaviti dolge in zapletene upravne postopke za pridobivanje vodnih dovoljenj in soglasij, odločb o uvedbi namakanja, presoje vpliva na okolje, gradbena dovoljenja ter zaokroževanju potencialnih namakalnih območij."

Za povečanje samooskrbe s hrano je torej treba poiskati nove proizvodne metode, ki so manj odvisne od zunanjih dejavnikov, podnebja in vremena. Na ministrstvu vidijo rešitve tudi v novih tehnikah pridelave, kot sta denimo vertikalno kmetovanje (notranje pridelovanje v več nadstropjih) in akvaponika (gojenje zelenjave nad akvarijem). Čim bolj bo treba izkoristiti naravne, tehnološke in digitalne rešitve, optimizirati uporabo gnojil, zmanjšati odvisnost od dobave beljakovinskih krmil s spodbujanjem pridelave rastlinskih beljakovin oziroma alternativnih krmil (žuželke, alge in drugi stranski proizvodi), so pojasnili na kmetijskem ministrstvu. 

Trenutno je sicer ravno pričetek nove vegetacije in na KGZS pozivajo k vzpostavitvi spodbud. "Če bi kmetje prejeli kakšno spodbudo od pristojnih, recimo kmetijskega ministrstva, kakor tudi podpisane pogodbe o odkupih s cenami, ki bi vsaj pokrile stroške pridelave, bi se kaj hitro dalo popraviti samooskrbno pri nekaterih skupinah živil," je prepričana Gabrijela Salobir iz KGZS. Po njenih besedah bi bilo tudi smiselno poenostaviti nekatere postopke. "Ključno je, da bi se pravice za rabo vode, ki jih podeljuje okoljsko ministrstvo, prednostno obravnavale za namakanje kmetijskih površin in da bi se tudi vse pozitivno odobrile, saj smo najbolj vodnata država znotraj Evropske unije. Brez namakanja v sedanjih spremenjenih podnebnih razmerah pač ne bo več šlo. Postopek pa bi moral biti zaključen res po hitrem postopku, praktično v dveh ali največ treh tednih, če bi želeli uloviti dober štart rasti rastlinja." 

Izpostavila je tudi težave pri prodaji. "Žal imajo slovenski kmetje negativno izkušnjo iz prvega obdobja koronavirusa, ko so jih nagovarjali k večjemu sejanju zelenjave, posebno solate, potem pa je niso mogli prodati. Zato je priložnost tudi v sklepanju pogodb in tukaj vidimo velik pomen in vlogo Zadružne zveze Slovenije," je pojasnila. "Ključno pri spodbudah k večji pridelavi kmetijskih pridelkov in izdelkov je zagotovo pomoč ob kriznih situacijah, posebno za sektorje, ki so dejansko v krizi, ukrepi, ki bi kar se da omilili izredno visoke stroške energentov, gnojil in sredstev za varstvo rastlin ter zagotoviti dovoljšne količine semen," je izpostavila. 

Sicer se na žalost nakazuje, da bo letošnja setev draga. Dražijo se energenti in gnojila, material, oprema ..., podnebne spremembe ne prizanašajo. Na KGZS poudarjajo, da bi samooskrbo povečali tudi z dvigom prihodkov kmetov in več kmetijskimi površinami. Zavzemajo se za dvig spodbud za kmete in pozivajo k prevetritvi ukrepov, ki trenutno omejujejo kmetovalce. Treba jim je omogočiti pridelavo in jim zagotoviti poštene odkupne cene, kar bi lahko po njihovi oceni zagotovo dosegli tudi s podpisom zavezujočih pogodb o odkupu. Pozitiven ukrep bi bil prav tako povečanje odkupa v javnih zavodih, torej v šolah, bolnišnicah, domovih za ostarele in podobno. 

Kmetijski minister Jože Podgorošek je sicer napovedal okvir državnih pomoči v vrednosti 32 milijonov evrov za nadomestila za stroške povečanja cen energentov, gnojil in semen. Za povečanje kmetijskih površin se obetajo posegi v tako imenovano praho in spremembe pri rabi sredstev za varstvo rastlin tudi na površinah z ekološkim namenom. Državi je v interesu in si želijo dolgoročno stabilizirati pridelavo hrane in na ministrstvu med drugim pripravljajo smernice za gnojenje in tudi smernice prehrane živali. Hkrati pristojni mirijo, da v Sloveniji ne bomo lačni, da je hrane dovolj in da je bo dovolj tudi v prihodnje. 

Delno bomo vedno odvisni od uvoza 

Po ocenah kmetijskega ministrstva bi lahko razmeroma hitro povečali pridelavo zelenjave, sadja (razen jabolk, ki jih pridelamo dovolj), krompirja in prašičjega mesa, a nikoli ne bomo popolnoma samooskrbni. Na oskrbo s hrano je namreč treba gledati precej široko. "Nimamo dovolj površin kmetijskih zemljišč, svojih semen za širšo pridelavo, manjka nam živali za nadaljnjo rejo, pojavljajo se težave z repromaterialom, ki se večinoma uvaža," so nanizali na kmetijskem ministrstvu. 

Zato se je treba zavedati, da bo del oskrbe še vedno odvisen od proste trgovine in uvoza. Samooskrba s hrano in prehranska varnost sta namreč tesno povezani in odvisni od različnih dejavnikov. Za povečanje proizvodnje je treba upoštevati naravne vire, ključno je vpeljati spremembe in nove proizvodne metode, zagotoviti krajše dobavne verige in vzpostaviti karseda ugodne pogoje za podpiranje lokalne proizvodnje hrane. Treba je ohranjati in širiti obseg kmetijskih zemljišč, spodbujati naložbe v pridelavo, predelavo in trženje proizvodov, vlagati v rastlinjake in plastenjake, opremo, namakalne in hladilne sisteme, zaščitne mreže, skladišča. Treba je krepiti kolektivne naložbe za zniževanje stroškov in racionalizacijo poslovanja, zagotavljati celoletno oskrbo in trajnostno prirejo. 

V modernem kmetijstvu so obenem smiselni uporaba okolju prijazne energije, uvajanje novosti, nove opreme, digitalne tehnologije in inovacij. Ključna sta prilagajanje podnebnim spremembam in seveda spodbujanje novih generacij za kmetijsko dejavnost. Pomembna sta še promocija lokalnih pridelkov, živil in proizvodov s ciljem pritegniti slovenskega potrošnika, naj posega po kakovostni hrani lokalnega izvora, in izobraževanje pridelovalcev. Konec koncev pa je vsem v interesu zagotoviti dostopne slovenske pridelke po cenah, ki bi bile poštene do kmetovalcev, so našteli na kmetijskem ministrstvu. 

K povečanju samooskrbe lahko seveda pripomore vsak posameznik, če kupuje slovensko. Na kmetijskem ministrstvu zato aktivno spodbujajo k poseganju po lokalni hrani, ki je "boljša in cenovno dostopna, hkrati pa bistveno prispeva k okoljskim ciljem. Vsi deležniki, vključno s potrošniki, morajo postati ozaveščeni, da z nakupom hrane od kmetov v bližnji okolici podprejo delo in pripomorejo k preživetju družin na slovenskem podeželju, ki zagotavljajo ohranjanje kulturne krajine in razvoja tudi drugih dejavnosti v lokalnem okolju." Zaželen je nakup neposredno na kmetiji. "Z nakupom od lokalnih pridelovalcev prispevamo k pravičnejši porazdelitvi dohodkov med vsemi deležniki, ne pa, da se dobički koncentrirajo v vrhovih domačih ali tujih trgovskih verig in posrednikov," so poudarili na kmetijskem ministrstvu. 

Tako lahko tudi vsak posameznik – potrošnik lahko pripomore k izboljšanju samooskrbe in prehranske varnosti. Če bo povpraševal po slovenski hrani, je bodo kmetje verjetno več pridelali, vedoč, da jo bodo verjetno prodali. Tudi na kmetijskem ministrstvu izvajajo vrsto promocij, s katerimi želijo izobraziti potrošnika o kakovosti slovenskih proizvodov in jim okrepiti zavedanje o pomembnosti kupovanja in uživanja slovenske hrane. In slovenski potrošnik je vse bolj ozaveščen – zadnja raziskava Aragon iz januarja 2022 je denimo pokazala, da večina prepozna oznako Izbrana kakovost – Slovenija, da več kot polovica meni, da so označena živila višje kakovosti, in da je približno polovica pripravljena plačati več za lokalne in domače pridelke. Trendu sledijo tudi trgovci in živilskopredelovalna industrija, ki posledično pogosteje išče domače surovine za predelavo. 

Tudi vsak sam lahko po svojih zmožnostih pridela nekaj hrane. Seveda je lažje na podeželju, a tudi v mestih se trudijo. Vse bolj so priljubljeni vrtički na balkonih, številne mestne občine omogočajo najeme vrtičkov, njive v najem ponujajo tudi lastniki kmetijskih površin. Vsak obdelan vrt šteje, kako do njega, pa v prihodnjih dneh v novem članku o samooskrbi z vidika posameznika.