Na ministrstvu za gospodarstvo po njihovih navedbah ne prejemajo veliko vprašanj glede nadomestila za samozaposlene v času karantene. Izpostavili pa so denimo primera najpogostejših vprašanj:

• Prvi primer: Samostojni podjetnik je bil v stiku z okuženo osebo oziroma je poslovno sodeloval z okuženo osebo, ki takrat še ni vedela, da je okužena s koronavirusom. Samostojni podjetnik naknadno prejme odločbo z odreditvijo karantene, saj je Nacionalni urad za javno zdravje (Nijz) ugotovil, da sta bili osebi v stiku. Posledično samostojni podjetnik 14 dni ne more opravljati svoje dejavnosti. Na nas se je obrnil z vprašanjem za pojasnilo, kako je z nadomestilom in kako z oprostitvijo plačila prispevkov.

• Drugi primer: Nosilec dejavnosti je imel zaposlene osebe, ki so bile imele covid-19, zato so bili vsi zaposleni, vključno z nosilcem, v karanteni. Nosilec dejavnosti je za čas karantene za delavce prejel nadomestilo, zase pa ne, zato je želel preveriti, ali obstaja kakšna druga možnost za uveljavitev te pravice tudi za delodajalca.

Odgovor je sledeč: samozaposleni trenutno po obstoječi zakonodaji niso vključeni v povračilo nadomestila za karanteno, čeprav jih veliko ne more delati od doma. V Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) opozarjajo na njihov slabši položaj in predlagajo, "da se tudi tej ranljivi skupini za čas odrejene karantene zagotovi nadomestilo v obliki temeljnega osebnega dohodka in plačanih prispevkov za socialno varnost". Podoben ukrep je vlada sicer že sprejela ob prvem valu, ko je bilo med epidemijo prepovedano opravljanje dejavnosti. Ukrepi, tako za samozaposlene kot za delavce, pa naj veljajo vsaj do konca leta 2020, pozivajo v OZS.

"Državna pomoč oziroma povračilo nadomestila plač delavcem s strani države je predvidena zaradi odrejene karantene in ne zaradi samoizolacije. Povračilo po Zakonu o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val okužb z novim koronavirusom pripada delodajalcu, kar samostojni podjetnik ni. Zato samostojni podjetniki zase niso upravičeni do povračila nadomestila plače zaradi odrejene karantene s strani države. So pa do tega upravičeni za svoje delavce, če zaposlujejo," je pojasnila samostojna svetovalka v pravni službi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Urška Sojč.

V GZS so sicer že med sprejemanjem zakona predlagali dopolnitev, da se kot upravičence do povračila dohodka zaradi odrejene karantene vključi tudi samostojne zavezance kot nosilce dejavnosti. A po njihovih trditvah zakonodajalec ni upošteval njihovega predloga. Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da se zavedajo tovrstne problematike in da si prizadevajo za uvedbo ukrepa, "na podlagi katerega bi bili tudi samozaposleni upravičeni do finančne pomoči, in sicer v obliki delnega povračila zaradi izgube dohodka zaradi karantene".

Razlika - karantena za zdrave, izolacija za bolne

"Velja preprosto pravilo: če je oseba bolna (kar ugotovi zdravnik), ji pripada bolniški stalež v breme delodajalca ali obveznega zdravstvenega zavarovanja, če ni bolna, pa ne. Karantena je vedno odrejena za zdrave osebe, (samo)izolacija pa za okužene," so pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Ob samoizolaciji zaposlenemu delavcu pripada bolniška; nadomestilo v višini 90 odstotkov plače od prvega dne krije ZZZS. In vse zavarovane osebe imajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja enake pravice. Torej, če ima oseba v delovnem razmerju pravico do nadomestila plače od prvega dne, jo ima tudi samozaposleni, prav tako lahko od prvega dne uveljavlja nego za svojega morebitno okuženega otroka.

V času odrejene karantene medtem ni plačane bolniške, prav tako ne morejo koristiti nege starši (zdravih) otrok, ki so v karanteni. "Nega je namreč namenjena negovanju bolnega otroka," so pojasnili na ZZZS. Starš lahko tedaj uveljavlja začasno zadržanost od dela zgolj na primer za dan, ko je spremljal otroka k zdravniku, sicer pa ne. Zaposleni delavec v karanteni je po interventni zakonodaji upravičen do nadomestila v višini 50, 80 ali 100 odstotkov plače in delodajalec zanj lahko uveljavi povračilo izplačanih nadomestil plač, če ne more organizirati dela od doma. Samozaposleni z odrejeno karanteno lahko opravlja delo doma, če ima možnost, v nasprotnem primeru pa mu ne pripada nikakršno nadomestilo. Prav tako zanj ni predvidene pomoči, če je karantena odrejena njegovemu otroku.

Samozaposleni plačujejo manj

"Glede višine vplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje je treba poudariti, da so s prispevkom neprimerno višje obremenjeni zaposleni in njihovi delodajalci kot pa samostojni podjetniki," so ob tem opozorili na ZZZS. "Zaposleni in delodajalci namreč skupaj plačujejo veliko višje prispevke kot katera koli druga kategorija zavezancev. Primerjava povprečnih mesečnih zneskov prispevkov za zdravstveno zavarovanje na zavezanca pokaže, da znaša pri zaposlenih pri pravnih osebah 207, pri samostojnih podjetnikih 137, pri kmetih 44, pri upokojencih 57, pri določenih kategorijah zavezancev, kjer je plačnik prispevka državni proračun, pa le 22 oziroma 34 evrov na mesec," so nanizali.

Iz obračunov prispevkov za socialno varnost je sicer razvidno, da so samozaposleni za leto 2019 obračunali prispevke v skupnem znesku nekaj manj kot 357 milijonov, medtem ko so delojemalcem in delodajalcem obračunali prispevke v skupnem znesku skoraj 6,4 milijarde evrov, kažejo podatki Finančne uprave. In med epidemijo so bili samozaposleni vendarle upravičeni do izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka, če niso mogli opravljati dejavnosti ali so imeli bistveni izpad dohodka. Marca so lahko prejeli 300, aprila in maja po 700 evrov, pri čemer je bil mesečni temeljni dohodek oproščen plačila davkov in prispevkov. Skupno so v času epidemije od 13. marca do konca maja tako prejeli okoli 76,9 milijona evrov temeljnega dohodka in so bili oproščeni plačila za 44,5 milijona evrov prispevkov, obenem pa jim je bilo odloženo plačilo prispevkov v skupnem znesku 23,65 milijona evrov.

Bodo vseeno tokrat ukrepi tudi za samozaposlene v karanteni?

"Dejstvo je, da je trenutna situacija težka za celotno malo gospodarstvo. Manj povpraševanja, izguba naročil, plačilna nedisciplina in nelikvidnost povzročajo težave obrtnikom in podjetnikom. Zato je nujno, da se pomaga gospodarstvu tudi v času, ki prihaja. Vse več je odrejenih karanten, tako v šolah kot vrtcih, delavci in samozaposleni so primorani ostati doma. Pričakujemo torej, da bo zakonodajalec za ohranitev in razvoj gospodarstva takoj pristopil k sprejemu nove zakonodaje, ki bo celovito uredila to področje," sporočajo iz OZS. Vladi so denimo predlagali podaljšanje ukrepa čakanja na delo, kjer so bili delno uslišani s podaljšanjem do konca septembra 2020. "Pričakujemo, da nas bo vlada uslišala tudi tokrat," so dodali.

11. julija je začel veljati zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val. Kot že omenjeno, so imeli v prvem valu samozaposleni možnost prejeti mesečni temeljni dohodek in zaprositi za oprostitev plačila prispevkov. Tokrat se zdi, da so nanje pozabili, čeprav morda le ni vse dokončno. V sporočilu po seji vlade sredi avgusta so denimo zapisali: "V primeru drugega vala imamo tako že pripravljeno paleto ukrepov za gospodarstvo in s tem tudi za samozaposlene kot pomemben del gospodarstva. Zaradi tega se bo bistveno skrajšal reakcijski čas, če bi prišlo do drugega vala in če bi bilo znova treba uvesti prepoved opravljanja določenih storitev in prodaje blaga. V tem primeru bi se vlada, ob upoštevanju proračunskih zmožnosti in po predhodni analizi, lahko odločila za morebitno reaktivacijo katerega od ukrepov." Katerega, če sploh?

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!