Zakaj nikoli nismo in tudi ne bomo prejeli oranžnega pisma?

Ena izmed "taktičnih" razlag, na katero se vlada lahko zanaša, je dejstvo, da se mora v času gospodarske negotovosti država vesti racionalno in varčno. Poštnina, ovojnica in navsezadnje barva ovojnice je velik strošek, še posebej če se to pošlje celotnemu aktivnemu prebivalstvu na področju zaposlitve. Toda ali ne bo ta strošek zanemarljivo majhen, ko bodo ravno ti bodoči upokojenci čez 5,10 ali 15 let preživeli le v primeru socialne podpore, ki jo bo morala izplačevati nihče drug kot država?

In katera je bolj verjetna razlaga?

Bolj kakor varčevanja se država zagotovo zaveda posledic, ki bi jih tovrstna obvestila povzročila. "Nevarnost“ ob sprejemanju teh pisem zagotovo vključuje zaostrovanje pogojev upokojevanja, kar bi poslabšalo vsebinsko vrednost pismo. Namesto potrebe po dodatnem varčevanju in zavedanja resnosti pokojninskega problema bi velika večina to sporočilo interpretirala kot poseg v samoumevne pravice bodočih upokojencev.

Poglejmo konkreten primer. Po nekaj letnih poslanih tovrstnih pismih bi prejeli obvestilo, na katerem bi nepričakovano zagledali tragikomično številko v višini 200 evrov. Ta številka bi odražala vašo pričakovano pokojnino, kar pa vas ob pridnem in vestnem plačevanju v pokojninsko blagajno zagotovo ne bi pustili ravnodušne. Tega se seveda zaveda tudi država, zato je velika verjetnost, da take pošte nikoli ne boste prejeli. Vas bo pa kruta realnost lahko streznila v prihodnosti, če je vaš edini finančni naslonjač pokojnina.

Kako si izračunati pokojnino?

Na spletnih straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) obstaja informativni izračun pokojnine, kjer si po bolj kompleksnem postopku lahko izračunate natančnejšo pokojnino. V oktobrskem izvodu revije Žurnal je bil objavljen tudi poenostavljen način izračuna pokojninske osnove, ki je sledeč:

Od bruto plače odštejte prispevke (teh je 22,1 odstotka), dobljeni znesek pomnožite z 0,81, saj se obračuna povprečna, 19-odstotna dohodnina. Dobili ste pokojninsko osnovo. Zdaj pa jo pomnožite še z 0,725 in dobljeno pomnožite še z 0,8, kolikor približno znaša valorizacijski količnik (valorizacijski količnik je izjema, ki se ne všteva v pokojninsko osnovo in gre za zadnje leto, v katerem se oseba želi upokojiti). Valorizacijski količnik vsako leto na novo določi minister za delo, družino in socialno delo. Dobljeni rezultat je približek vaše pričakovane pokojnine.

Kaj nam preostane?

Zanimivo je spremljati razmerje zavarovancev ZPIZ (zaposleni) in upokojencev, ki se skozi daljše obdobje vztrajno zmanjšuje. V letu 1984 je bilo to razmerje trije zavarovanci na enega upokojenca, v letu 2008 pa le še 1,64 zavarovanca. Konec decembra 2008 je v pokojninsko blagajno vplačevalo približno 904 tisoč zaposlenih, upokojencev je bilo v tem istem letu okoli 555 tisoč. Dvajset in večletne prognoze napovedujejo, da bodo te številke obrnjene. Če se bodo te črnoglede napovedi res uresničile, se mlajši generaciji zaposlenih zagotovo ne piše nič lepega. Če se bodo mladi zavedali perečega problema pravočasno, ni izključujoča možnost, da se ustanovi alternativna stranka današnji stranki DESUS, katere prioriteta so interesi trenutnih in ne bodočih upokojencev. Glede na trenutne projekcije ne bo presenetljivo, da bodo že tako visoki prispevki iz plač v prihodnjem obdobju še mnogo višji. Potem se zna zgoditi, da bomo v slovenskem političnem prostoru dobili novo stranko tipa "DESUS mladi".