"Ste kdaj videli, da zaradi zmanjšanega števila naročil podjetje poveča proizvodnjo?« problem zaposljivosti diplomantov slikovito ponazori diplomant, ki seveda ne želi biti imenovan. V Sloveniji naj bi se namreč dogajalo ravno to, da univerze vse preveč denarja namenjajo za produkcijo težko zaposljivih diplomantov v panogah brez prihodnosti. preverite nekaj izjav "fakultativnih butalcev" ...
Za primer navaja Fakulteto za družbene vede (FDV) in Ekonomsko fakulteto, ki naj bi bili po njegovem mnenju stimulirani, da povečujeta število vpisanih študentov. Višina sredstev za financiranje posamezne fakultete je namreč odvisna od števila vpisanih študentov in ne od pomembnosti programov. Prav zato naj bi vse več fakultet v želji po dodatnih denarnih sredstvih pač razpisalo več prostih mest, čeprav se mnogi vodilni še predobro zavedajo, da potrebe po novo vpisanih študentih niso utemeljene in kakor koli koristne za bodočo delovno silo.
Ker današnje financiranje visokošolskih zavodov ni najboljše oziroma so potrebne nujne spremembe, je Študentska organizacija Slovenije predlagala, da naj novi model financiranja omogoča stabilnost delovanja visokega šolstva (fiksna sredstva oz. dota). Poleg teh sredstev naj bo en del vezan na število študentov in diplomantov, en del sredstev pa naj se nameni za spodbujanje pravilne implementacije bolonjske reforme, vzpostavitev notranjih sistemov zagotavljanja kakovosti, vzpodbujanja reforme upravljanja visokošolskih institucij in razvoj kakovostnih študijskih programov. ŠOS se zavzema za integralno financiranje visokošolskih institucij na osnovi transparentnih meril.
"Marsikateri fakulteti se gladko fučka, kaj se z njihovimi preteklimi študenti dogaja kasneje na trgu delovne sile, za njih je važno le, da denar pristane v žepu fakultete," pa ostro kritizira neimenovan študent. Lep dokaz za to naj bi bila izjava predstavnika Fakultete za družbene vede, ki brez zadržkov priznava:
"Če bi država financirala programe, ne pa števila študentov, bi lahko razpisali manj mest. Razpisovanje razmeroma velikega števila mest je povezano z deprivilegiranim položajem družboslovja, kjer za študenta prejmemo manj finančnih sredstev kot za študenta humanistike, za oba pa mnogo manj kot za študenta naravoslovja in tehnike."
In kje v tej zgodbi nastopimo vsi mi? Vsi davkoplačevalci financirajo ta vpisna mesta, pri tem pa je sporno, da smo vsi davkoplačevalci dolžni upoštevati želje novo vpisanih študentov, ki se o smeri študija odločajo na samostojni in prostovoljni bazi. Vse se namreč napaja iz proračunskega denarja, zato nam ne sme biti vseeno, da se naš denar prekomerno troši za vnaprej obsojene diplomante, ki jih čaka vse prej kot svetla prihodnost. To naj bi še posebej veljalo za diplomante, ki se želijo zaposliti v državni upravi.
Tako ni nič čudnega, da želi večina študentov pred diplomo čim dlje obdržati status študenta. Po podatkih OECD naj bi tako slovenski študent v povprečju študiral kar 6,8 leta, kar je najdlje od vseh članic EU. To dodatno breme pa pade na davkoplačevalska ramena, ki "lenobo" študentov hote ali nehote financirajo. Nedolgo nazaj pa je bil med drugim podan tudi predlog uvedbe tako imenovanega vavčerja, s katerim bi fakulteta plačala študij, vendar le, če bi študent v tekočem letu izpolnil pogoje za nadaljevanje, v nasprotnem bi nosil stroške študija kar sam. S tem ukrepom bi morda lahko omejili sporne vpise študentov, ki to počnejo le zaradi pridobitve statusa, prav tako pa bi na svoj način to pomenilo tudi prvi korak k uvedbi šolnin.
