V ZDA je darovanje spolnih celic plačljivo in po podatkih Vox.com lahko moški darovalci semen v ZDA zaslužijo do 12.000 ameriških dolarjev (10.600 evrov) letno. Med rednimi darovalci je bil tudi John Carpantier, ki je pred leti z darovanjem semena zaslužil dovolj za pokritje življenjskih stroškov. Za Vox.com je povedal, da je po vseh preverjanjih podpisal letno pogodbo, po kateri je moral dvakrat tedensko darovati seme na kliniki. Takrat je na mesec prejel 1000 ameriških dolarjev (890 evrov) plačila. 

Ne more vsak postati darovalec semena. Po navedbah semenske banke Phoenix je izjemno težko prestati vsa preverjanja in samo pet odstotkov vseh kandidatov se pri njih izkaže za primerne. Največkrat so stari med 18 in 35 let, starostna meja pa je pri 40. Najprej morajo izpolniti vprašalnik o družinski, zdravstveni in spolni preteklosti; sledi celosten zdravniški pregled in darovanje vzorca. Seme zatem shranijo za pol leta in če je po preteku omenjenega obdobja še uporabno, lahko postanejo redni darovalci. V njihovi banki sicer dobijo 70 ameriških dolarjev (60 evrov) na darovanje – 50 (45) takoj in 20 (15) po uporabi semena. Zdravi moški lahko zaslužijo do 1000 ameriških dolarjev mesečno, je zapisano na njihovi spletni strani.

Ponekod je tudi v Evropi dovoljeno plačati za moške spolne celice. Na spletni strani danske European Sperm Bank je denimo navedeno plačilo 35 funtov (40 evrov) na donacijo - 20 (22) takoj in 15 (18) po pregledu semena, kar lahko mesečno znese do 420 funtov (456 evrov). Plačila so različna v Avstriji in v Nemčiji, na Švedskem okoli 30 evrov, v Indiji se zneski gibljejo med 25 in 50 evri na donacijo. Na Nizozemskem, Norveškem, Švici, Avstraliji in Novi Zelandiji krijejo nastale stroške, sicer pa ne plačujejo za spolne celice. Na Japonskem, v Kanadi je darovanje brezplačno, prav tako zakon prepoveduje plačilo v Franciji.

Tudi darovalke jajčnih celic so ponekod plačane in plačilo je višje kot pri moških. Na primer v ZDA se plačila gibljejo med 5000 in 10.000 ameriškimi dolarji (4500 in 8860 evri) na ciklus, včasih pa klinike plačajo celo 40.000 ali 50.000 ameriškimi dolarji (35.000 in 45.000 evri). Zneski so večji, ker morajo darovalke skozi bolj zapleten postopek. Po navedbah Brightexpectationsagency.com od začetka do končnega darovanja preteče nekaj mesecev. Darovalke morajo teden ali dva prejemati zdravila in hormone, opraviti šest do osem obiskov klinike, na koncu pa jim odvzamejo jajčece, piše na njihovi spletni strani. Nadalje navajajo, da lahko darovalke pomagajo nekomu ustvariti družino, same pa si denimo plačajo stroške izobraževanja ali potovanja, kupijo avtomobil ali varčujejo za slabe dni.

Ameriška raziskava je leta 2008 pokazala, da 30 odstotkov Američank daruje zgolj iz nesebičnosti, 20 odstotkov zaradi denarja, preostale zaradi obojega. Raziskovalci so ugotovili tudi, da je bilo 45 odstotkov darovalk študent, ko so prvič darovale, in da so za donacijo v povprečju prejele 4000 ameriških dolarjev (3500 evrov). Raziskava Evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo (ESHRE) iz leta 2011, v kateri je sodelovalo 1423 darovalk 60 klinik v 11 evropskih državah, je pokazala, da večina daruje iz altruističnih razlogov, precej pa jih pričakuje tudi osebno korist, predvsem finančno. Po informacijah eurekalert.org so zneski po Evropi različni - v nekaterih državah ni dovoljeno plačati za spolne celice, medtem ko lahko darovalka prejme do 2000 evrov v Belgiji, medtem ko večini držav, kjer je dovoljeno, darovalke po njihovih navedbah prejmejo med 500 in 1000 evri. V Indiji se največkrat odločijo donirati jajčeca ženske iz revnejših družin, ki jim plačajo okoli 45.000 indijskih rupij (500 evrov) za enkratno darovanje, poroča Scroll.in. 

V Sloveniji ni dovoljeno plačevati za spolne celice

V Sloveniji je darovanje spolnih celic neodplačno. "Po Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB) ni dovoljeno dajati in sprejemati plačilo ali biti deležen kakršne koli druge koristi za darovane spolne celice. Darovalcem in darovalkam lahko povrnemo le stroške, ki jih imajo zaradi prihoda v center, torej potne stroške," je pojasnil predstojnik Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo v mariborskem kliničnem centru, dr. Milan Reljič. Po njegovem mnenju je prav, da darovanje ni plačljivo, "pričakovali pa bi možnost povrnitve stroškov, ki jih imajo darovalci in darovalke za izostanek od dela in morebitne druge nevšečnosti".

"Strogo plačevanje spolnih celic pa je nedopustno in odpira številne pomisleke in etične dileme. Problem predstavlja, da se v državah, kjer je darovanje plačljivo, odločajo za darovanje posamezniki in posameznice za izboljšanje ekonomskega položaja ter se pogosto ne zavedajo ali zavestno prezrejo morebitne posledice. Po mojem prepričanju človeških organov, tkiv in celic tudi ne moremo enačiti s potrošniškim blagom in ne morejo biti predmet prodaje, zamenjave, dedovanja ... To je le korak do prakse, ko bo na tržišču možno za primerno visoko ceno kupiti na primer spolne celice vrhunskih športnikov, glasbenikov, nobelovcev in tako dalje, ki bodo dostopne le izbrancem," je dejal.

V mariborskem centru sicer močno primanjkuje tako moških kot tudi ženskih darovalnih spolnih celic, "saj se za darovaje odloči le nekaj posameznikov letno. Čakalna doba za postopke OBMP z darovanimi spolnim celicami je v našem centru nepredvidljivo dolga in je odvisna od prihoda darovalcev. Ker uvoz spolnih celic iz tujine ni dovoljen, se veliko parov odloči za zdravljenje v tujini. Sami si izberejo center, v katerem se želijo zdraviti. Mi jim pomagamo tako, da nekatere preiskave v teh postopkih kljub temu lahko opravijo v naši ustanovi," je sporočil dr. Milan Reljič.

Z darovanjem lahko pomagate nekomu uresničiti sanje o otroku. "Vsem, ki razmišljajo o darovanju spolnih celic svetujem, da se za to altruistično dejanje odločijo in nekaterim neplodnim parom pomagajo uresničiti življenjske sanje. Kajti tako kot z darovanjem krvi pomagamo reševati življenja, jih z darovanje spolnih celic pomagamo ustvarjati," je poudaril dr. Milan Reljič. Če razmišljate o darovanju spolnih celic, se lahko obrnete na eno od klinik, ki so pri nas v Mariboru, v Ljubljani in v Postojni. 

Z darovanjem lahko pomagate nekomu uresničiti sanje

Darovalci so danes zaželjeni in potrebni. Pari imajo lahko težave z zanositvijo zaradi zdravstvenih razlogov, otroka si želijo istospolni pari ali samske ženske. Po poročanju JapanTimes.co.jp premožnejše samske Kitajke na primer potujejo v ZDA na umetno oploditev, za katero plačajo okoli 25.000 evrov. Doma jim ne nudijo tovrstne možnosti.

Analitiki ocenjujejo, da bo trg umetnih oploditev na Kitajskem leta 2022 dosegel skupno vrednost 1,3 milijarde evrov, pri čemer niti niso upoštevani stroški kitajskih državljanov, ki iščejo pomoč pri zanositvi v tujini. Globalno gledano se pri trgovanju s spolnimi celicami obračajo milijarde. Po poročanju France24.com obstaja tudi črni trg semen, ko predvsem istospolni pari po spletu iščejo darovalce, saj lahko v Franciji zakonito prejmejo donacijo samo heteroseksualni pari. Po njihovih podatkih lahko darovalec prejme 30, 500 ali celo 1000 evrov na donacijo in prejemniki so pripravljeni plačati tudi po 100.000 evrov ali več za "ekskluzivno donacijo", pri kateri darovalec daruje samo enkrat v življenju in samo zanje.

Pri nas je darovanje spolnih celic neodplačno, enaka pravila veljajo tudi za darovanje krvi in organov. Tudi Svet Evrope priporoča, da naj bo darovanje celic oziroma človeških tkiv čimbolj altruistično. S pomanjkanjem darovanih spolnih celic se pogosto soočajo v državah, kjer ni zagotovljena anonimnost darovalca in kjer za odvzem ne dobijo plačila. Neplodni ali istospolni pari ter samske ženske se po uresničitev sanj po otroku vse pogosteje odpravljajo v tujino, obenem pa je prisoten tudi sivi trg ponudbe semena, ki ni nadzorovan. V Sloveniji je darovanje spolnih celic zakonsko urejeno in altruistično naravnano. S stališča etike je tovrstna ureditev edina pravilna.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!