Po besedah vodje projekta Varni na internetu Jasmine Mešić bodo v sklopu letošnjega meseca kibernetske varnosti pripravili štiri izobraževalne videe, ki opozarjajo na izsiljevalske viruse, izsiljevanje z intimni posnetki, prevare na platformi Airbnb ter prevare pri spletnem nakupovanju.

Po besedah vodje slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT Gorazda Božiča je tovrstnim napadom skupna preprosta past. Napadi namreč niso tehnično napredni, hkrati pa so zelo učinkoviti in poceni, saj ciljajo le na neznanje in neprevidnost spletnih uporabnikov.

V letu 2015 se je prvič od leta 2018, odkar na SI-CERT beležijo statistiko prijav, zgodilo, da je število prijavljenih spletnih goljufij preseglo število prijavljenih tehničnih incidentov. Gre za izsiljevalske viruse, phishing napade, prevare pri spletnem nakupovanju, izsiljevanja s skrivaj pridobljenim intimnimi posnetki in ostale goljufije, ki se širijo prek družabnih omrežij.

V letu 2015 so največje posamezno oškodovanje v višini 18.000 evrov zabeležili v nigerijski prevari. Povprečno spletno oškodovanje pri spletni goljufiji sicer znaša prek 1000 evrov, največje tveganje pa prinašajo lažne spletne trgovine. Lani je povprečna škoda ob neposrečenih spletnih nakupih znašala 720 evrov, najvišje zneske pa so zabeležili pri nakupu traktorjev in gradbene mehanizacije, je dejal Božič.

Kot je še opozoril, so nepridipravi zelo inovativni. Uporabljajo različne načine, da privabijo potrošnike in skrijejo sledi, kar onemogoča hiter in učinkovit pregon. Jasmina Mešić pa je potrošnikom še svetovala, naj pred nakupom pridobijo čim več informacij o prodajalcu. V primeru težav se lahko, če gre za nakupe v slovenski spletni trgovini, obrnejo na tržni inšpektorat. Za nakupe v EU jim je na voljo Evropski potrošniški center, za nakup izven EU, največkrat gre za Kitajsko in ZDA, pa velja načelo, "kar dobiš, to imaš", je opozorila.

Največ zaupanja vzbujajo spletne trgovine z domeno .de ali .uk, saj kupci menijo, da gre za nemške oziroma angleške trgovce. Ker pa si domeno lahko vsak preprosto izbere, ni zagotovilo za kakovost in zanesljivost trgovca, je s primerom spletne strani Moncler ponazorila Martina Gašperlin iz Evropskega potrošniškega centra.

Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić je predstavila primer izdelka, za katerega je prodajalec trdil, da omogoča prihranek energije. Do lanskega leta so zabeležili kar 27 prijav v zvezi z izdelkom, ki ni deloval, potrošniki pa niso prejeli vračila denarja, ker je šlo za podjetje, registrirano izven Evrope.

Da imajo lahko nakupi prek spleta poleg finančnih tudi hude posledice za zdravje potrošnika, pa je izpostavila direktorica javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke Andreja Čufar. Opozorila je na spletne prevare pri nakupu zdravil prek spleta, ki pogosto oglašujejo čudežne ozdravitve. Tovrstna zdravila so namreč lahko ponarejena, vsebujejo prepovedane učinkovine, ali pa neustrezne koncentracije učinkovin.