Kakšne tehnike učenja spodbujate pri mladih, ki morda pridejo prav tudi pozneje; pri študiju ali pa celo, ko smo že odrasli? Kako razviti takšno tehniko? 

Meni se zdi pomembna predvsem rutina. Del dneva je namenjen šoli, četudi tisti dan ni domačih nalog. Pri tem ne mislim, da je treba sedeti za mizo in se učiti, temveč je treba odkriti teme, ki so otroku zanimive, in jih v tem času poglabljati, torej krepiti njegova močna področja.

Osebno mi je pri učenju vedno pomagalo, da sem hodil po sobi in si glasno ponavljal učno snov. Snov sem razlagal, nisem je reproduciral na pamet. Zelo mi je pomagalo, če sem si pri tem iz roke v roko podajal žogo ali jo odbijal v steno. 

Kako naj starši ocenijo, katera tehnika učenja je najboljša za njihove otroke? 

Poskusijo naj različne tehnike in tako skupaj z otrokom ugotovijo, kaj mu najbolj leži. Lahko da mu ustrezajo tudi različne kombinacije tehnik. 

Kako jim že od mladih nog privzgojiti ljubezen do vseživljenjskega učenja? 

Že od malega se je treba z otrokom veliko pogovarjati, brati zgodbe, slediti njegovim interesom, ga spodbujati pri raziskovanju in razvijanju domišljije, skupaj ustvarjati. Na njegovo vprašanje "ZAKAJ?" poiskati odgovore, primerne njegovi starosti. Starši so odgovorni za primarno vzgojo, ki je za otroke najpomembnejša. Ljubezen do vseživljenjskega učenja jim bodo v največji meri privzgojili z lastnim zgledom. 

Ali so za uspeh v življenju in v karieri resnično potrebne le petke? Kaj ocene pomenijo osnovnošolskim otrokom in kaj njihovim staršem? Kako jih vidite vi? 

Kot otroku so mi bile najpomembnejša stvar ocene, šolski uspeh. Šele danes vidim, koliko stvari sem v otroštvu zamudil zaradi tega. Ni vse v ocenah, veliko ljudi, ki so v šoli dobivali slabe ocene, je danes zelo uspešnih pri svojemu delu. Pomembne so delovne navade, ustrezna socializacija, različne veščine in odnos do sveta, ki jih pridobijo tudi v šoli. 

Žal so danes ocene za večino otrok in staršev prepomembne. Nekateri otroci bi za minimalni vložek želeli odlične ocene. Velikokrat slišim vprašanje "Ali boste to ocenjevali?". Od tega je odvisen vložek dela učenca. Tudi za starše imajo ocene pogosto prednost pred znanjem. 

Kakšno je vaše mnenje o učenju na pamet? Kakšne so lahko kasnejše posledice tovrstnega učenja? 

Učenec mora nekateri stvari vsekakor memorirati. Tudi pri predmetih, kot so matematika, fizika in kemija, ne gre brez memoriranja. Vsekakor pa ni dobro, da se celotno učno snov nauči na pamet in jo tako že drugi dan pozabi. Pri geografiji jih navajam, da si pri učenju pomagajo z zemljevidom, ki jim daje ogromno informacij. Pri proučevanju podnebja si pomagajo s klimogramom. Spodbujam jih, da povežejo stvari in si jih tako lažje zapomnijo.

Poznamo različne tehnike učenja

Vsak mora odkriti tehniko učenja, ki je zanj osebno najprimernejša. Dobro je, da preizkusimo različne tehnike, nato pa izberemo tisto, ki nam najbolj ustreza. Lahko je to tudi kombinacija različnih tehnik. 

Take tehnike so denimo vizualizacija, asociacije, rime, zapiski, miselni vzorci in še veliko drugih, o katerih si lahko več preberete v spodnjem članku. 

Poznavanje tehnik učenja ni koristno le za učence, dijake in študente, temveč tudi za odrasle. Ti se na svojih delovnih mestih skoraj ves čas srečujejo z novostmi, ki jih morajo spoznati, se jih naučiti in izvajati med delovnimi nalogami. Znanje je kapital. Znanje je naše veliko bogastvo, ki nam ga ne more nihče ukrasti. 

Vseživljenjsko učenje mora postati vrednota, ki bi jo morali ponotranjiti vsi, so že pred časom poudarili na ministrstvu za delo. Tako krepimo kompetence in veščine, ki jih lahko uporabljamo tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. Zaradi na novo pridobljenega znanja krepimo samozavest, samostojnost in pogum. 

Ko smo starejši, se tudi lažje učimo, saj se po navadi učimo snov, ki nas resnično zanima in smo si jo sami izbrali. Tako ostajamo tudi vitalni, saj treniramo spomin in kognitivne veščine.