Katere so najpogostejše nevarnosti, ki prežijo na nas, če smo med uporabniki družabnih omrežij?

Najbolj univerzalna nevarnost, ki je skupna vsem družabnim omrežjem, je zagotovo kraja gesla, ki posledično vodi v krajo identitete, saj se nekdo v našem imenu predstavlja našim prijateljem in znancem pa tudi širši javnosti. Če se osredotočim na Facebook, ki ima v Sloveniji daleč največ uporabnikov, lahko to pomeni tudi, da nekdo v našem imenu objavlja neprimerne fotografije in statuse ter tistim, s katerimi se najpogosteje pogovarjamo, celo piše, da smo bili v tujini ravnokar oropani, da smo ostali brez vseh dokumentov in telefona ter jih lepo prosimo, da nam prek Western Uniona pošljejo nekaj denarja. Western Union je plačilni mehanizem, ki ga spletni goljufi zelo pogosto uporabljajo, saj transakcije niso izsledljive. Lahko pa naš profil prevarant uporabi tudi za širjenje spam oglasnih sporočil.

Da, še vedno je največ vdorov v Facebook. Nekdo ukrade geslo in dostopa do profila v vašem imenu. Načini, kako pride do gesla, so različni. Pogosto je težava okužen računalnik. Virus "keylogger" denimo zabeleži vsako vašo tipko. Veliko preveč pa je tudi primerov, ko punce zaupajo fantu geslo, ko je ljubezni konec pa pride do neprimernih objav in fotografij na njihovem profilu. Tudi med najstnicami je bilo nekaj časa priljubljeno, da so si v znak prijateljstva zaupale gesla, kar se ni vedno lepo končalo.

Veliko prijav pa je tudi zaradi lažnih profilov. To pomeni, da nekdo pod vašim imenom in priimkom odpre profil ter objavlja neprijetne in žaljive komentarje ali fotografije. V tem primeru je treba čim prej kontaktirati Facebook. Uporabniki se pogosto najprej obrnejo na policijo ali katero drugo institucijo, a v tem primeru lahko ukrepa le Facebook.

Ne izdajajmo svojih gesel, računalnik opremimo z antivirusnim programom ... Lahko storimo še kaj, da bi se zaščitili?

V vsakem primeru svetujemo, da pozorno izberete fotografije, podatke in posnetke, ki jih boste objavili. Nikoli ne pozabite, da so družabna omrežja javen prostor. Z objavo na internetu je tako kot z zobno pasto. Ko jo enkrat iztisnete iz tube, jo le stežka spravite nazaj.

Nikakor ne objavljajte svojih osebnih podatkov: datuma rojstva, naslova, kakršnih koli finančnih informacij. Previdno tudi z objavo telefonske številke, za registracijo pa uporabite zasebni elektronski naslov, nikoli službenega. Tu bi opozorila še, da ste zelo pozorni, ko objavljate kakršne koli informacije o organizaciji, kjer ste zaposleni. Spoštujte pa tudi zasebnost svojih prijateljev in njihovih informacij in fotografij ne objavljajte brez njihovega privoljenja. Pred tem se lahko sami na Facebooku zaščitite tako, da v nastavitvah izberete razdelek Časovnica in oznake ter vključite Pregled objav, v katerih ste omenjeni. Preden bodo objavljene na vaši časovnici, vas bo Facebook prosil, da jih potrdite.

Ko pride nova Facebookova funkcija Graph Search pa bo nujno tudi omejiti, da objave vidijo zgolj prijatelji. V nasprotnem primeru bo naš Facebook profil postal ena velika izložba, ki bo vsem na ogled.

Kako pa se odzvati, če opazimo, da se na našem profilu že dogaja nekaj nenavadnega?

Če geslo prime, torej lahko dostopamo do profila, ga pri priči zamenjajmo. To je priporočljivo storiti na računalniku, ki ga po navadi ne uporabljamo, saj smo tako lahko bolj gotovi, da ni okužen s kakšnim virusom. Nato začnimo raziskovati, če se je kdo v profil vpisal z druge lokacije ali naprave. To vidimo v nastavitvah pod razdelkom Varnost.

Dobrodošlo je, da osebni računalnik ali pametni telefon, s katerima vstopate v svoj Facebook račun, shranite kot poznani napravi in ju ustrezno poimenujete. Nato nastavite, da dobite po elektronski pošti sporočilo, če se kdo v vaš račun prijavi s katere koli druge naprave. Na ta način se lahko hitro odzovete, torej pri priči spremenite geslo. To spet nastavite v razdelku Varnost, kjer izberete Obvestila o prijavah v račun. Obkljukate možnost E-pošta in shranite izbrano nastavitev.