Pravna pomoč je vsekakor vse prej kot poceni. S tem se strinjajo vsi, ki so že kdaj prestopili vrata kakšne odvetniške pisarne. Težava pa je, da so se na koncu mnogi vprašali, kaj pravzaprav pomenijo vse postavke na računu (če so ga sploh dobili, saj menda marsikateri odvetnik še vedno izdaja le potrdila o 'blagajniškem prejemku') in čemu je služilo več sto ali več tisoč zapravljenih evrov, če se na koncu ni zgodilo nič.

Kaj vam preostane, ko mislite, da so vas izigrali tisti, ki bi se morali boriti za vašo pravico?

“Bolj malo in ni vredno živcev,” trdi Marko, ki je prepričan, da so odvetniki v tej državi zaščiteni še bolj kot kočevski medvedi. “Najti odvetnika, ki bo tožil drugega odvetnika … skoraj nemogoče! In če ga že najdeš, mu je krivdo skoraj nemogoče dokazati. Tako kot so odvetniki bolje od nas, navadnih ljudi, podkovani v pravnem znanju, v sklopu tega obvladajo tudi vse 'grdobije', izgovore in vse luknje v zakonih.”

Ne glede na to, kakšna je realnost, pa zakonsko možnosti pritožb obstajajo. “Če stranka meni, da ji je odvetnikovo ravnanje povzročilo škodo, lahko uveljavlja odškodninski zahtevek iz naslova zavarovanja odvetniške poklicne odgovornosti pri zavarovalnici, pri kateri je odvetnik zavarovan. Če so podani tudi elementi disciplinskih kršitev, lahko poda stranka Odvetniški zbornici Slovenije še disciplinsko prijavo zoper odvetnika. Po ustaljenem postopku se prijava najprej odstopi odvetniku v pojasnilo in če gre za kršitev, se zadeva odstopi disciplinskemu tožilcu v pregon. Če prijave tožilec ne zavrže, obravnava zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka disciplinska komisija prve stopnje oziroma disciplinsko sodišče (za hujše kršitve),” nam je pojasnil predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc.

Od 1. 3. 2009 do 28. 2. 2010 je disciplinski tožilec Odvetniške zbornice Slovenije obravnaval 96 zadev. Zavrgel je 52 prijav in podal 29 zahtev za uvedbo postopka. Koliko postopkov se je končalo s kakršnimi koli sankcijami, ne povedo. Okoli 100 vloženih pritožb je ob več tisoč odvetnikih, ki delajo v Sloveniji, načeloma majhen podatek, se pa za njihovimi napakami skrivajo zgodbe ljudi, ki so zaradi njihove malomarnosti že izgubili tudi streho nad glavo.

In koliko odvetnikov je svojim strankam zaradi malomarnega dela že moralo plačati odškodnino?

Tega na zbornici ne razkrivajo, saj tega podatka menda nimajo. Enako skrivnostni so pri Zavarovalnici Triglav, kjer ima večina slovenskih odvetnikov sklenjeno zavarovanje za primer poklicne odgovornosti, ki krije škodo zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti odvetnika ali pri njem zaposlenih.

So nam pa na Zavarovalnici Triglav povedali, da na leto prejmejo pritožbe nekaj deset nezadovoljnih strank, ki želijo odškodnino za slabo delo svojih odvetnikov. Najpogosteje jim očitajo zamujanje takšnih in drugačnih rokov.

Tudi tega, koliko so tisti, ki jim je tožba proti odvetnikom uspela, iztržili, ne razkrivajo, je pa znan primer, ko je pred nekaj leti nekdo iztržil 12 milijonov takratnih tolarjev oziroma okoli 50 tisoč evrov. A nekaj je jasno, čeprav mu boste dokazali krivdo, iz žepa malomarnega odvetnika ne bo šlo veliko denarja, ker odškodnino večinoma seveda krije zavarovanje. Drugače bi bilo le, če bi bila zavarovalna vsota prenizka in bi tako delno škodo nosil tudi zavarovanec. Odvetnik je dolžan k škodi prispevati le določen odstotek škode, najnižji znesek je 1000 evrov za vsak posamezen zavarovalni primer.