Združeno kraljestvo je 31. januarja lani po 47 letih članstva uradno zapustilo Evropsko unijo, s 1. januarjem pa se je zaključilo prehodno obdobje in je tudi uradno zapustilo še evropski enotni trg in carinsko unijo. Velika Britanija je tako za EU postala "tretja država", kar predvideva spremembe glede pravic potrošnikov. Čeprav sta strani tik pred božičem dosegli dogovor o prihodnjih odnosih, ki še naprej vključuje nekatere ugodnosti za ljudi in podjetja, pa te ne bodo na enaki ravni kot pred brexitom.

Dogovor o prihodnjih odnosih obsega prosto trgovino, ekonomsko in socialno partnerstvo ter varnost državljanov. Ta bo do predvidoma 28. februarja v začasni uporabi, saj ga pred koncem lanskega leta ni bilo mogoče po rednem postopku ratificirati. Evropski parlament ga bo tako potrjeval v prvih mesecih tega leta, nato pa ga bodo morale države članice še dokončno potrditi.

Zbrali smo nekaj sprememb, ki neposredno vplivajo na slovenske potrošnike in ljudi, ki želijo v prihodnje potovati na Otok.

Carine in davki

Pogajalci so se med drugim dogovorili, da v blagovni menjavi med EU in Veliko Britanijo za blago z izvorom z Otoka ali Unije tudi v prihodnje ne bo carinskih dajatev in kvot. Kljub temu pa je velik del blaga še naprej predmet carin, ker ni bilo izdelano na Otoku. Pri blagu, ki potuje čez mejo, je namreč uporabljeno načelo izvora blaga. To pomeni, da je carin oproščeno le blago, ki je izdelano v Veliki Britaniji. Če pa denimo britansko podjetje izdelek uvozi iz Kitajske in ga nato proda v EU, je ta izdelek predmet carinjenja. 

V splošnem naj bi veljalo, da je izvor izdelka britanski, če je vsaj 50 odstotkov izdelanega v Veliki Britaniji. Za izdelke, pri katerih je več kot 40 odstotkov vrednosti nebritanske oziroma iz tretjih držav, pa bo treba plačati carino. Vendar le, če vrednost izdelka, ki ga kupimo v Veliki Britaniji in ni britanskega izvora, presega 150 evrov. Če je del britanskega izdelka s poreklom iz EU, se bo to štelo kot britansko.

Z vidika DDV se je spremenilo poslovanje davčnih zavezancev z Združenim kraljestvom, in sicer je treba pri prodaji blaga upoštevati enake carinske obveznosti, kot veljajo za druge tretje države. Enako velja pri nakupu blaga iz Združenega kraljestva. DDV pri uvozu se obračuna od davčne osnove, ki jo sestavlja carinska vrednost blaga ter znesek carine in drugih dajatev, ki se plačujejo ob uvozu. DDV se glede na vrsto blaga obračuna po splošni stopnji 22 odstotkov oziroma znižani stopnji 9,5 odstotka (živila) ali 5 odstotkov (knjige). Ob uvozu trošarinskih izdelkov se obračuna in plača tudi trošarina.

Na potrošnike bo vplivala tudi sprememba pri nakupih prek spleta iz tretjih držav, kamor po novem spada tudi Združeno kraljestvo. Do 1. julija 2021 bodo pošiljke z blagom v vrednosti do vključno 22 evrov (brez poštnine) ob uvozu oproščene plačila vseh dajatev. Za pošiljke, vredne od 22 do vključno 150 evrov, se obračuna samo DDV. Za pošiljke, katerih skupna vrednost blaga presega 150 evrov, pa se, kot rečeno, poleg DDV plača tudi carina, če izdelek ni bil v večinski meri izdelan na Otoku. Po 1. juliju 2021 bodo morali potrošniki plačati DDV na vse spletne nakupe tako iz EU kot iz tretjih držav, ne glede na njihovo vrednost.

Poglejmo na primeru: če bo potrošnik za denimo prenosni računalnik iz Velike Britanije skupaj s poštnino odštel 500 evrov, se mu bo obračunal še 22-odstotni DDV. Končna cena bo tako za potrošnika 610 evrov (110 evrov DDV), carine na ta izdelek ni. Za robotski sesalnik prahu, za katerega bi s poštnino plačal 500 evrov, pa bo treba poleg 22-odstotnega DDV končni ceni prišteti še carino. V tem primeru je carinska stopnja 2,2-odstotna. Na koncu bo torej potrošnik za robotski sesalnik, ki bi ga kupil prek spleta iz Velike Britanije, moral odšteti 621 evrov. Carinske stopnje za izdelke iz tretjih držav lahko preverite na spletni strani Finančne uprave. 

Pri uvozu alkoholnih in tobačnih izdelkov ter parfumov in toaletnih vod navedene oprostitve ne veljajo. 

Če boste obiskali Združeno kraljestvo, pri vrnitvi v EU ne bo dovoljeno s seboj prinesti mesnih ali mlečnih izdelkov z Otoka. Omejena je tudi dovoljena količina alkohola in tobačnih izdelkov. Poleg tega bo morda treba plačati carino na izdelke višje vrednosti: nad 300 evrov pri potovanju z avtom ali vlakom, nad 430 evrov pri potovanju z letalom ali trajektom.

Poslovanje z Veliko Britanijo

Podjetja pri poslovanju z Veliko Britanijo čaka več birokracije zaradi carinskih formalnosti, ki jih do zdaj ni bilo. Ker Velika Britanija ni več v evropski carinski uniji pri izvozno-uvoznih poslih, je z novim letom obvezen carinski postopek. To za podjetja pomeni precej več papirologije.

Slovenska podjetja o večjih težavah ne poročajo, saj so bila večinoma na to dobro pripravljena, poskrbela so tudi za trdnost dobavne verige. Podjetja pa poročajo tudi o tem, da je po novem treba več usklajevanja s kupci zato, da zagotovijo pravočasne dobave. 

Sprememba glede britanskega porekla izdelka pa je najbolj prizadela predvsem mnoga britanska podjetja, ki so to določilo v sporazumu spregledala in jih je novost ujela nepripravljena. Dobavne verige mnogih podjetij so danes globalne in preoblikovati poslovanje na način, da so izdelki domačega izvora, lahko traja več let. Velika Britanija sicer več kot polovico svoje zunanje trgovine opravi z EU, zato je težko napovedati, kakšni bodo končni učinki te novosti na trgovanje med Otokom in EU. 

Mobilno gostovanje

Junija 2017 so se odpravili dodatni stroški za mobilno gostovanje znotraj Evropske unije in od takrat lahko svoj naročniški paket brez skrbi in (večinoma) brez dodatnih stroškov uporabljamo v vseh državah EU. To je do letošnjega leta veljalo tudi za Združeno kraljestvo. In trenutno se mobilno gostovanje na Otoku še ne zaračunava drugače. A to bi se lahko v prihodnjih mesecih spremenilo. Osnovni trgovinski sporazum med Združenim kraljestvom in EU, ki sta ga strani dosegli 24. decembra lani, namreč ne izključuje možnosti dodatnih stroškov za mobilno gostovanje za klice, SMS in prenos mobilnih podatkov. 

Naši trije največji mobilni operaterji Telekom, A1 in Telemach za zdaj svojih cen še niso spremenili. Trenutno torej med bivanjem na Otoku za njihove uporabnike veljajo isti pogoji kot doma. Še naprej namreč veljajo tarife oziroma pogoji kot v državah članicah Evropske unije. Koliko časa bo še tako, za zdaj ni znano. 

Evropska komisija je dogovor glede gostovanja uporabnikov mobilnih storitev iz držav EU v Veliki Britaniji prepustila operaterjem, v prvi polovici leta 2021 pa naj sprememb še ne bi bilo.

Vendar če v prihodnje načrtujete odhod na Otok, bo vsekakor pred odhodom treba preveriti, ali vam bo vaš mobilni operater za mobilno gostovanje v britanskem telekomunikacijskem prostoru zaračunal dodatne stroške. Mobilni operaterji pa bodo svoje uporabnike o morebitnih spremembah obvestili najmanj 30 dni pred njihovo uveljavitvijo. 

Potovanja

Pravice potnikov za zdaj ostajajo enake, a se lahko v prihodnosti spremenijo. Posledično lahko nastanejo razlike v varstvu potnikov med Veliko Britanijo in EU. 

Za potovanja v Veliko Britanijo, ki so krajša od 90 dni, vizum ni potreben. Do 30. septembra je za prehod meje dovolj osebna izkaznica, od oktobra 2021 pa bo za prehod veljal le potni list. Vaš potni list, s katerim potujete na Otok, mora biti veljaven za ves čas vašega potovanja. 

Pri tem je treba vedeti, da med svojim turističnim obiskom na Otoku evropski državljani ne bodo smeli delati. Prav tako pa ne bo mogoče živeti na Otoku tako, da se boste denimo na Otok vračali s krajšimi prekinitvami med več zaporednimi 90-dnevnimi obiski. Ob prihodu v državo vas lahko na meji vprašajo o vaši nastanitvi, ali imate dovolj denarja za bivanje in o tem, kdaj nameravate zapustiti državo.  

Če boste na Otok želeli potovati s hišnim ljubljenčkom, morate vedeti, da evropski potni list za hišne živali na Otoku ne bo več veljal. A Združeno kraljestvo se je za zdaj obvezalo, da bodo EU potni list za hišne živali še naprej priznavali. Živali bodo sicer morale izpolnjevati zdravstvene pogoje, kot se zahtevajo za netrgovski premik med državami EU, za pse pa bo zahtevano tudi tretiranje proti E. multilocularis.

Ob tem so na Zvezi potrošnikov Slovenije opozorili na paketna potovanja s ponudniki iz Velike Britanije. Če potrošniki sklenejo pogodbo z britanskim ponudnikom, ki svojih dejavnosti ne usmerja v državo potrošnika (če domena spletne strani nima končnice te države ali cene niso navedene v valuti te države), ne bodo varovani z zakonodajo EU v primeru težav, kot je stečaj ponudnika hotelske nastanitve. Za to je treba v takšnih primerih skleniti dodatno turistično zavarovanje.

Za vožnjo v Veliki Britaniji za zdaj ni potrebno mednarodno vozniško dovoljenje. Se pa voznikom iz EU svetuje, da imajo med vožnjo po Otoku pri sebi zeleno karto ali kakšen drug dokaz o zavarovanju avtomobilske odgovornosti.

Zdravstveno zavarovanje

Za kratkotrajna potovanja bo še vedno veljavna evropska kartica zdravstvenega zavarovanja (EHIC), ki omogoča evropskim državljanom zdravstveno oskrbo med obiskom v tej državi. Vendar pa to ni zagotovilo za brezplačno zdravstveno oskrbo, tako se lahko zgodi, da boste morali zanjo doplačati. Zato je priporočljivo, da si uredite zdravstveno zavarovanje za tujino. 

Študij

Združeno kraljestvo se je odločilo za izstop iz sistema študentskih izmenjav Erasmus. Kot razlog so navedli finančne obremenitve. Po dostopnih informacijah je bil za Otok ta program na leto vreden okoli 243 milijonov funtov (276 milijonov evrov), na izmenjavo v EU pa se je letno odpravilo približno 17 tisoč britanskih študentov.

Britanska vlada namerava uvesti sistem Turing (po angleškem matematiku Alanu Turingu), vanj pa ne bodo vključene le evropske, temveč tudi druge svetovne univerze.

Evropski študentje, ki se bodo na študij v Veliki Britaniji vpisali po 1. avgustu 2021, ne bodo več upravičeni do študentskega posojila za študij v Združenem kraljestvu. Izjema so tisti študentje, ki bodo imeli urejen status (settled ali pre-settled). Ostali študentje, ki bodo na Otok prišli po 1. januarju 2021, bodo morali zaprositi za študentski vizum.

Selitev na Otok

Za bivanje, daljše od 90 dni, ali če načrtujete selitev v Združeno kraljestvo, boste odslej morali zaprositi za vizum. Če lahko dokažete, da ste na Otoku živeli še pred 31. decembrom 2020, lahko do konca junija 2021 zaprosite za tako imenovani "status v pridobivanju" (pre-settled status). S tem boste lahko še nadaljnjih pet let živeli in delali na Otoku. Tisti, ki na Otoku prebivajo oziroma delajo več kot pet let, pa lahko zaprosijo za pridobljeni status (settled status). 

Evropski rezidenti, ki živijo v Združenem kraljestvu, bodo lahko v nasprotju s turisti za vstop na Otok osebno izkaznico lahko uporabljali do konca 2025. 

S 1. januarjem na Otoku ne veljajo več evropska pravila svobodnega pretoka oseb. V veljavo je stopil britanski točkovni sistem priseljevanja, s katerim so državljane EU izenačili z državljani preostalih tretjih držav. Tako bodo po novem lahko za pridobitev vizuma zaprosili le tisti državljani EU, ki bodo zbrali 70 točk. Pri tem bodo 50 točk prinesli trije obvezni pogoji: prosilec bo v vsakem primeru moral imeti ponudbo za službo pri odobrenem delodajalcu, ta bo morala biti na primerni ravni kvalifikacije, angleško pa bo moral govoriti na ravni zahtevane stopnje znanja; dodatnih potrebnih 20 točk bo lahko denimo prosilec pridobil, če bo njegova ponujena služba v deficitarnem poklicu, drugi pogoji pa so povezani z višino plače in izobrazbe.

Za pridobitev vizuma pa so določene tudi posebne pristojbine, ki jih je treba plačati in se glede na podatke, objavljene na spletni strani britanskega notranjega ministrstva, gibljejo od 363 britanskih funtov (približno 410 evrov) navzgor. Navaden poslovnež mora na primer za delovni vizum plačati 1021 funtov (približno 1150 evrov). Državljani 25 članic Evropskega gospodarskega prostora, med njimi 21 članic EU, so deležni 55 funtov (62 evrov) popusta, ker so njihove države podpisnice Evropske socialne listine Sveta Evrope iz leta 1961. Do tega popusta pa niso upravičeni državljani Bolgarije, Estonije, Litve, Romunije in tudi Slovenije. Tako bodo za državljane teh petih članic EU pristojbine dražje (za 55 funtov).

Pri selitvi in iskanju službe na Otoku je treba vedeti še, da dogovor o pobrexitovskih odnosih med EU in Veliko Britanijo ne predvideva samodejnega priznavanja profesionalnih kvalifikacij denimo za medicinske ali inženirske poklice. Ti morajo tako priznanje izobrazbe doseči s postopki v državi, kjer bi radi opravljali poklic.

Reševanje sporov

Od 1. januarja 2021 za poslovanje z Otokom ne velja več pravo Evropske unije. Na Zvezi potrošnikov so ob tem opozorili tudi na spremembe pri reševanju sporov potrošnikov. Če prodajalec iz Velike Britanije ne usmerja dejavnosti v določeno državo članico EU – na primer spletna domena nima končnice te države, angleščina je edini jezik, cene pa niso označene v valuti posamezne države – morajo potrošniki v splošnih pogojih poslovanja prodajalca preveriti, katere potrošniške pravice jim pripadajo in katera sodišča so pristojna za reševanje sporov.

Od brexita se vsi spori, pri katerih se uporablja pravo Velike Britanije, namreč rešujejo pred tamkajšnjimi sodišči, če ni drugačnega dogovora o sodni pristojnosti. Pred brexitom je potrošnik namreč lahko pravice vedno uveljavljal pred sodiščem v državi svojega prebivališča.